David Bedrač,  rojen leta 1978 na Ptuju, je pesnik, profesor slovenščine in doktor literarnih ved, piše literarno kritiko in članke s področja literature in kulture. Piše tudi strokovne in znanstvene članke. Je avtor šestih pesniških zbirk za odrasle: Neskončnost (1998), Poezija pomolov (2001), Pesmi iz šipe (2006), Centimetri sveta (2010), Tanka molčanja (2013) in Tvoj nakupovalni voziček (2014). Njegove pesmi so prevedene v več jezikov, sodeloval je na mnogih festivalih in srečanjih s tujimi pesniki.

Lučka Zorko je rojena leta 1981. Do sedaj je izdala 4 samostojne pesniške zbirke (Reciklaža kosti, 2001; Obdukcija srca, 2004; Karavana, 2006; Vreščeče čeri, 2011), eno kratko zgodbo v zbirki več avtorjev (Štirje, 2002), slikanico za otroke v soavtorstvu Grimolda (2008) in slikanico Plavček (2014). Leta 2014 je izdala roman Božji delec. V življenju se je ukvarjala že z marsičim na marsikaterem področju in najbrž se še z marsičim bo. Za več informacij o njenem življenju in delu je dobro vprašati Googla, saj ta ve več od nje same. Trenutno piše novo zbirko pesmi in se ukvarja z vprašanjem, kako posvojiti pingvina.

Dejan Koban, rojen prvega julija tisoč devetsto devetinsedemdeset na Jesenicah. Po izobrazbi je tehnik grafične dodelave (knjigovez in kartonažer), kasneje je pridobil še naziv montažerja slike in zvoka. Zaposlen je na RTV Slovenija. Od 2006 soorganizira pesniške večere in festival Mlade rime. Pesniške knjige: Tebi (1998), Metulji pod tlakom (2008), Razporeditve (2013). Pripravlja četrto zbirko z naslovom Frekvence votlih prostorov - kjer so žirafe resen prometni problem. Pesmi večinoma objavlja v revijah Idiot in Poetikon. Od 2011 svoje tekste interpretira v glasbenem kolektivu Nevemnevem - konstruktu besede in zvoka.

Petra Bauman deluje kot moderatorka kulturnih prireditev, igralka in interpretka, piše poezijo in prozo.  Leta 2008 je pri mariborski Založbi Pivec izdala pesniški prvenecJanuar. Nekaj pesmi je prevedenih tudi v hrvaški in v nemški jezik. Pesem Brez naslova je bila leta 2013 uvrščena v finalni izbor literarnega natečaja Vitez poezije Založbe Pivec. V zadnjem obdobju se ukvarja tudi s pripovedovanjem zgodb za otroke in odrasle.

Aljoša Šorgo (1988)  je doslej objavil nekaj krajših del, večinoma prozo. Trenutno piše v bronasto dobo umeščeno epsko pesnitev in je tik pred zaključkom študija angleščine in primerjalnega jezikoslovja.

Nataša Švikart Žumer piše poezijo, pravljice za otroke in prevaja. Vodidelavnice kreativnega pisanja in delavnico za spodbujanje bralne kulture, prireja literarne večere. Publikacije: Venerine samoizpovedi, Maribor 2006; Miška želi postati pevka, Ljubljana 2012;  Dodiri duša, Zagreb 2013 (skupinska dvojezična zbirka desetih avtoric); Znotraj sem pesem, Beograd 2014. Udeležuje se mednarodnih festivalov poezije doma in v tujini. Njene pesmi so prevedene v angleščino, romunščino, grščino, hrvaščino, makedonščino in arabščino. Prejelanagrado za poezijo Litera 1999,  Mednarodno nagradoArte stih 2014 za mednarodno povezovanje na področju poezije in mednarodno nagrado za poezijo Balkanika 2014 v Romuniji.

Jana Putrle Srdić (1975) je izdala dve pesniški zbirki: Kutine (2003) in Lahko se zgodi karkoli (2007). Tretja knjiga z naslovom To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje bo izšla v 2014 prav tako pri založbi Center za slovensko književnost. Njena poezija je prevedena v 12 jezikov in vključena v številne antologije, poleg knjige v španščini (Puede pasar cualquier cosa, Gog y Magog, 2011) pa je izšla tudi njena zbirka pri ameriškem založniku (Anything Could Happen, A Midsummer Night’s Press, 2014). Občasna prevajalka poezije (Robert Hass, Ana Ristović, Sapphire, Sodobna ruska poezija) včasih piše tudi besedila o sodobnem filmu. Živi v Ljubljani in dela kot producentka za sodobno intermedijsko umetnost (Galerija Kapelica, Zavod Gulag).

Rok Vahter se je rodil 17.03.1993 v Celju, sicer pa je doma v Slovenskih Konjicah. Je študent anglistike in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ljubezen do poezije in umetnosti nasploh ga spremlja že celo življenje, pesniško pot pa je pričel z objavljanjem haikujev v zborniku gimnazije Vič in v zborniku Fedra I. gimnazije v Celju. Leta 2011 je postal zmagovalec Pesniškega turnirja, leta 2012 pa Pesniške olimpijade. Svoje pesmi je nato objavljal v večih revijah (Vsesledje, Liter jezika, Lirikon, Vpogled, Novi Zvon) in se predstavljal na pesniških festivalih Dnevi poezije in vina na Ptuju, ter Mladih rimah v Ljubljani. Zase pravi, da bi svoj čas verjetno koristneje porabil, če bi v svojem življenju več bral, kot pa razmišljal o tem, kaj vse še mora prebrati (pa tudi poslušati in videti). 

Vesna Spreitzer, rojena 1975 v Celju, je dolgo delala kot kulturna novinarka na Radiu Maribor, zdaj pa dela v Ljubljani na programu ARS. Piše pesmi, in kratke zgodbe za otroke. Svojo poezijo rada poveže z drugimi mediji, pogosto z zvokom invideom.Leta 2011 je pri Založbi Pivec izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Razvezana tišina, ki ga je predstavila tudi v obliki multimedijskega performansa. Ustvarila je več samostojnih projektov, dva radijska recitala: »Prebujanja« in »Iz ogledala grem« , video-zvočni projekt »Bijem«, projekt Zid na Hiperfasadi KI.

Anja Golob (1976) je študirala na ljubljanski Filozofski fakulteti filozofijo in primerjalno književnost. Ukvarjala se je s pisanjem gledališke kritike, deluje kot dramaturginja in publicistka, prevaja ter je lansko leto s skupino somišljenic ustanovila drobno založbo VigeVageKnjige, kjer se udejstvuje v več svojstvih. Poezijo revialno objavlja doma (Literatura, Apokalipsa) in v tujini (Edit, Jahrbuch der Lyrik, Wespennest), izdala je dve pesniški zbirki, V roki (2010) in Vesa v zgibi (2013). Živi med Ljubljano, Brusljem in Londonom. 

Maja Gal Štromar, 1969, dramska igralka, pesnica, pisateljica in prevajalka, gledališki pedagog, scenaristka, moderatorka, profesorica retorike. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študirala romanistiko; francoščino in italijanščino. Iz Ljubljane je odšla v Pariz, kjer je na Mednarodni šoli za gledališče Jacquesa Lecoqa zaključila študij gledališke igre. Kot dramska igralka je bila nekaj let stalno angažirana v Slovenskem Ljudskem Gledališču v Celju in v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, gostovala pa je tudi v mnogih drugih gledališčih ter doma in v tujini izvedla številne avtorske projekte. Do sedaj je objavila osem literarnih del: »Goga 66000«, »Na predpomlad mi reci ti«, «Že češnječas«, »Amigdalino srce«, »Lju.beznica ali Svetloba po dekretu«, »Misli name, ko ti je lepo«, »Boginja z zamudo/Dea in ritardo«, dramsko besedilo – monodramo »Alma Ajka«, slednja je izšla v arabskem in slovenskem jeziku, izdala pa jo je Aleksandrijska Knjižnica v Egiptu. V zadnjem času piše radijske igre za odrasle in za otroke (Ljubezen v času kolerabe, Alma Ajka, Alkimija srca, Father d.o.o. – družba z omejeno odgovornostjo, Vademekum sr€čnosti, Ana.Tomi.ja, Časoplov, Bonton – za vse priložnosti sladek bombon), prav tako dramska besedila za otroške gledališke predstave (Črkolandija, Ločujem-planet rešujem!, Kako je Nejc prevzgojil babico, Cifromanija). Pred izidom je didaktični vademekum za gledališke mentorje s pravljico Črkolandija, pravljica za otroke Kako se je Hladilnik Gorečnik zaljubil v Pečico Jožico ter romana Potaknjenci in Ženska drugje. Sicer Koprčanka živi v Ljubljani in deluje kot svobodna umetnica. Kot gledališki pedagog vodi različne delavnice v Sloveniji, občasno poučuje tudi v tujini. Več informacij dobite na njeni spletni strani www.majagalstromar.si. 

V tokratni e-objavi MKC Črke se s svojim ciklom Rička predstavi pesnik Tomaž S. Lovec.

Luknja pri luknji ... mene pa fehtajo, da napišem nekaj o sebi, celo nekaj tehtnega o sebi ... čeprav to ni prostor, v katerem bi izživljal osebne frustracije ... a jbg ... tokrat naj bo ... jbts ... he he he hja, nič ... če vam »pesmi« niso fšeč, si srčno želim, da sami napišete boljše. Drugače pa – in to res!!! – rad vas imam!               Tomaž S. Lovec

Nina Ditmajer se je rodila 26. 3. 1988 v Mariboru. Je doktorska študentka diahronije slovenskega jezika na Filozofski fakulteti UM in študentka teologije na Teološki fakulteti UL. Ljubezen do slovenskega jezika in kulture jo spremlja že celo življenje. Je soustanoviteljica ter glavna in odgovorna urednica študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika, kjer je tudi pričela objavljati svoje prve pesmi in članke. Objave poezije in proze so se nato zvrstile še v drugih literarnih revijah (Mentor, Vpogled, Locutio), javno pa se je predstavila na raznih festivalih: Dnevi knjige v Mariboru, Dnevi poezije in vina (Ptuj), Mlade rime (Ljubljana), IRIU, Pesniška olimpijada, Festival ŠTUNF. Poleg tega objavlja še literarne kritike (Liter jezika, Večer), recenzije (Jezikoslovni zapiski) ter strokovne in znanstvene jezikoslovne članke (Liter jezika, Balkan Express, Qolloquia, Tretji dan). Zase pravi, da je tišina narave, ki jo je doživela v otroštvu, bila najlepši trenutek v njenem življenju.

Marko Matičetov, rojen leta 1984 v Ljubljani in preseljen na Obalo štiri leta po rojstvu. Magistriral iz politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pri založbi KUD France Prešeren je izdal tri pesniške zbirke: V vsaki stvari je ženska (2006), Boš videl (2009) in Lahko noč iz moje sobe, Brazilija (2013). Njegove pesmi so bile deležne tudi revijalnih objav (v zadnjem času predvsem v reviji Idiot) in radijskih branj (v oddajah Literarni nokturno, Literarni portret in Lirični utrinek). Po izboru občinstva je postal zmagovalec pesniškega turnirja založbe Pivec v Mariboru leta 2010 s pesmijo Sam s sabo. Njegovo pesem Je rekla prebere Polona Juh v filmu Metoda Pevca Lahko noč, gospodična. Glasbenika Teo Collori in Metod Banko sta uglasbila nekaj njegovih pesmi na albumu Pesem o morju. Živi v Luciji in dela kot bibliotekar v piranski knjižnici. Zase pravi, da ima rad šport, knjige in zabavo.

"Simona Kopinšek sem rojena v ozvezdju Vodnarja, odraščala sem ob današnji meji s Hrvaško, kjer še vedno obstaja nekakšna zabrisanost sveta tam zunaj. In obratno. In slednje nosim s sabo sleherni trenutek. Z literaturo se raznoliko ukvarjam, odkar vem zase in zanjo. Doma so se police šibile pod težo knjig, ki so me v najtežjih trenutkih tudi reševale. Moje pisanje, pa naj omenjam poezijo ali prozo, dela za mlajše ali starejše bralke in bralce, se vedno znova naslanja na teme o drugačnosti, motive pa večinoma črpam iz svojega notranjega okolja ter okolja narave; odraščala sem namreč v okolici pragozda pod Donačko goro, kar je močno zaznamovalo mojo osebnost in posledično moje delo. Ob izraziti življenjski izkušnji se v ustvarjalnem naslanjam na moč intuicije in zapise iz domišljijskih svetov in poudarjam, da so tovrstna doživetja zame povsem enakovredna vsemu ostalemu, kar si delimo v tej dogovorjeni resničnosti. Ob pisanju želim izpostaviti interpretiranje umetniških del. Doslej sem podpisala številne tako imenovane pesniške performanse, ki so jih navdihnila moja besedila in občasno poezija drugih avtorjev. Tako pisanje kot odrsko delo predstavljata pomemben del mojega delovanja, ki se nadaljuje tudi v radijsko in še vedno občasno televizijsko delo. Pripravljam in usmerjam tudi pogovore z avtoricami in avtorji, vodim literarne delavnice za mlade in pripovedujem pravljice. Besede, ki jih utelešam v poezijo in zgodbe, lahko prebirate v vodilnih slovenskih literarnih revijah, jih slišite na Radiu Slovenija in programu ARS … K branju doslej vabijo moje štiri knjige: zbirka metafizične poezije Antahkaran in drugi obrazi Lepote, zbirka zgodb Nevidna vrata južne strani neba, pravljica Pikasta sreča in zbirka poezije za mlade Ljubezenke. Pred izidom je zbirka poezije za mlade, v pripravi pa nekaj otroških del in roman. Tokrat v branje ponujam pesniško obdobje, ki sem ga poimenovala Zalezovanje tišine, z njim se poslavljam od svoje mladosti."

Simona Kopinšek

Tibor Hrs Pandur, rojen 1985 v Mariboru. 2011 je diplomiral na oddelku primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 2007 je sodeloval kot soavtor teksta in prevajalec iz angleščine v slovenščino (in obratno) pri projektu Don Juan. Kdo? / Don Juan. Who? v režiji Anne Furse in v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in angleške skupine Athletes of the Heart. Tekst predstave je 2011 izšel v antologiji angleške založbe Methuen: Theater in Pieces. 2008 je sodeloval kot neodvisni raziskovalec pri projektu Matjaža Pograjca Dance or Die in kot prevajalec pri projektu Run for Love. 2008 je v gledališču Glej, v režiji Jane Peršuh, uprizorjen njegov dramski prvenec Sen 59. 2009 soustanovi Paraliterarno organizacijo I.D.I.O.T. in kot glavni urednik ureja prve štiri številke, trenutno je aktivni član uredniškega odbora. 2009 adaptira in na novo napiše tekst za predstavo Punčka in svet po predlogi Kajetana Koviča Pajacek in punčka, v režiji Jane Peršuh. 
2010 izide njegov pesniški prvenec Enerđimašina. 2011 izide njegov prevodni prvenec Očividec, prvi celostni prevod poezij Jima Morrisona v slovenščino. 
2013 je v produkciji projekt NIKOLA UNPLUGGED, radijska igra/hiperknjiga o življenju Nikole Tesle. Režija: Igor Likar, RTV Slovenija.

Ana Pepelnik, rojena 1979 v Ljubljani, je pesnica in prevajalka. Prva pesniška zbirka Ena od varijant kako ravnati s skrivnostjo (Prišleki, LUD Literatura) je izšla leta 2007, dve leti kasneje, leta 2009, je pri isti založbi izšla še druga, Utrip oranžnih luči na semaforjih. Prevaja poezijo ameriške mlajše in tudi ne več tako mlade pesniške generacije, med imeni avtorjev se tako znajdejo Joshua Beckman, Matthew Zapruder, Matthew Rohrer, Noelle Kocot, Jennifer Clement, James Schuyler in Elizabeth Bishop.

V drugem prostem času je mama, špikerka na neodvisnem radiu Radio Študent in raziskovalka glasu v številnih besedno/zvočno/tišinsko/škripno/šumskih dogodkih, recimo v mednarodnem projektu Metropoetica, še največkrat pa kot tretje kolo zasedbe CPG. Živi, dela in spi še najraje v Ljubljani.

Sama pri sebi pravi, da je svet v resnici lep

V tokratni e-objavi MKC Črke predstavljamo sedem pesmiRoka Vilčnika iz cikla Nekega dne se bom zbudil, pokrit s tabo.

Vabljeni na e-branje!

Rok Vilčnik s psevdonimom Rokgre je rojen leta 1968 v Mariboru. Nekaj let je bil zaposlen kot dramaturg v Mestnem gledališču Ptuj, kasneje pa se je posvetil pisateljevanju in dramatiki.

Do sedaj se je pripetilo več kot 20 premier rokgrejevih gledaliških tekstov doma in v tujini, dram, komedij, kabarejev in besedil za otroke.

Leta 2000 je dobil za dramo To Grumovo nagrado za najboljšo slovensko dramo, leta 2004 nagrado Žlahtno komedijsko pero za najbolje napisano komedijo Pavlek, ki zmaga na Festivalu monodrama Ptuj 2004. Leta 2008 prejme drugo Grumovo nagrado za Smeti na luni. Leta 2012 je bil z dramo Baalram zanjo ponovno nominiran. Izdal je dva romana Mali ali kdo si je življenje zmislo? in Deset let razmišljanja, zbirko pravljic Vesoljne pravljice in pesniško zbirko Sanje.

Je eden od scenaristov najuspešnejše slovenske humoristične televizijske serije Naša mala klinika in serije Lepo je biti sosed, pisec besedil in ustanovitelj glasbene skupine Patetico ter pisec besedil za pevko Neisho. Z ansamblom Papir, ki je vodilni predstavnik gibanja Nova popevka iz Maribora, želi oživiti svet popevke. Trenutno pripravlja z dramskim igralcem Bojanom Emeršičem novo monodramo, končuje več gledaliških tekstov in k življenju spravlja novi glasbeni projekt Pliš, ki je s svojim prvim singlom Metulji že osvojil radijske valove.

Zase pravi, da ni nujno, da kaj pravi. Raje piše.

Vabljeni na pokušino devetih pesmi iz cikla Predaleč, da bi vsem lahko pisala, pesnice Lucije Mlinarič.

/Saprabolt! Jan me je prosil za CV, jaz pa sem utrujena in lačna. Študentka jezikoslovja, občasno srečam poezijo, včasih še prozo. Berem, seveda, in prevajam – iz ruščine in angleščine. Včasih, če me zares prime, tudi iz slovaščine. Objavljam bolj malo, kadar pa že, so tukaj Sodobnost, Mentor, Odsevanja in še kaj. Začela sem v tujini (revialne objave v ZDA, Franciji, Srbiji), ker mi je od nekdaj ljubše pisati in English. Recitiram veliko in povsod, ampak ne svojih stvari. Rada imam gledališče, hrbtne strani knjig, pilates zjutraj, zvečer pa družabne plese in verjetno še kakšnih 763 drugih stvari. Na pesem.si sem urednica, smrtno resno alergična na klišeje./ Lucija Mlinarič

Robert Titan Felix, rojen leta 1972 v Murski Soboti, je pesnik, pisatelj, publicist in urednik. Diplomiral je iz slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdal je pet pesniških zbirk; Carpe diem!, Magnifikat, Benedictus, Pesem o razbitem času in Pekel spomladi, štiri samostojne romane; Portal, Kri na dlaneh, Sanja in samostan ter Pontifikat, s Štefanom Kardošem in Normo Bale pa je sodeloval pri romanesknem projektu Sekstant in z Lučko Zorko spisal pravljico Grimolda. Trikrat je bil nominiran za nagrado Kresnik za najboljši roman v preteklem letu.

Glorjana Veber, rojena leta 1981 v Celju, je pesnica, publicistka, oblikovalka, performerka, diplomirana univerzitetna politologinja, ki končuje znanstveni magisterij sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (Vpliv življenjskega stila na nakup knjige) in doktorat iz literarnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Poezija kot element družbene spremembe). Je soustanoviteljica Društva za sodobne umetnosti Aggressive Theatre in ustanoviteljica Inštituta IRIU, v okviru katerih je v zadnjih petih letih izvedla več kot 80 domačih in tujih umetniško-eksperimentalnih projektov. V okviru slednjega razvija nove umetniške pristope in smeri, kot so Poezija eksperimenta, Immigrating art, Umetnost A. Objavlja v osrednjih domačih in tujih literarnih revijah. Sodelovala je na več literarnih festivalih doma in v tujini in za dosedanje literarne objave prejela številne domače in mednarodne nagrade.

Zase pravi, da ima rada mostove. 

Sergej Harlamov, rojen leta 1989 na Ptuju, živi in študira v Ljubljani. Piše poezijo, članke in glasbene recenzije. Poezijo objavlja v Dialogih, Mentorju in drugih slovenskih literarnih revijah. Svoje članke objavlja v Tribuni. Leta 2010 je zmagal na festivalu Urška, ki jo pripravlja JSKD. Leta 2011 je pri Prvenkah izšel njegov prvenec Jedci, isto leto je bil gost na festivalu Pranger.

Zase pravi, da letos smrtno resno začne študirati sociologijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

Kristina Kočan je rojena leta 1981 v Slovenj Gradcu. Živi in ustvarja v Mariboru ter povsod, kjer je mogoče. Je pesnica in prevajalka. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je diplomirala iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Trenutno v Mariboru nadaljuje s podiplomskim (doktorskim) študijem iz ameriške književnosti. Leta 2009 je izšel njen prevod izbranih pesmi Audre Lorde z naslovom Postaje (ŠKUC). Leta 2008 je pri založbi Litera objavila pesniško zbirko Šara, ki je bila nominirana za najboljši prvenec leta. Leta 2006 je so-prevedla antologijo afriško-ameriške poezije z naslovom Govoreči Boben (Separatio). Poezijo, prevode in članke objavlja v osrednjih slovenskih literarnih revijah. Redno predava s področja književnosti in prevodoslovja na konferencah doma in na tujem.

David Bedrač, rojen leta 1978 na Ptuju, je pesnik, esejist, piše literarno kritiko in članke s področja literature in kulture. Je avtor štirih pesniških zbirk za odrasle: Neskončnost (1998), Poezija pomolov (2001), Pesmi iz šipe (2006) in Centimetri sveta (2010). Njegove pesmi so prevedene v več jezikov, sodeloval je na festivalih in srečanjih s tujimi pesniki.

Piše tudi za otroke. Izdal je zbirki otroških pesmi – slikanico Pesniška hiša (2008) ter fotkanico Gugajčki in gugaji (2010). Poezijo za otroke objavlja v revijah Ciciban in Cicido.

Pomembno je tudi njegovo mentorsko delo, med drugim vodi Ptujski literarni klub.

Je prejemnik več literarnih nagrad, npr. nagrade Ptujska oljenka (2007).

Trenutno je vpisan na doktorski študij s področja najsodobnejše slovenske lirike na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Zase pravi, da mu poezija pomeni način življenja in gledanja na svet. V vsem najde kaj navdihujočega in kreativnega, kar je še zlasti pomembno v zadnjem času, ko se na vsakem koraku sliši beseda kriza. Pravi, da je lahko tudi krizno obdobje prostor novih idej in umetniškega vzdušja.

Nevenka Miklič je rojena leta 1982 v Mariboru. Živi in dela v Ljubljani. Je pesnica in knjižna ilustratorka. Svoje pesmi objavlja v revijah v Sloveniji (Dialogi) in tujini (Album, BiH). Sodeluje pri projektih Poezija na mestnih ulicah in Rokerji pojejo pesnike. Za seboj ima več samostojnih in skupinskih literarnih nastopov. S pesmijo Kraki se raztezajo se je leta 2010 uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Med drugimi je ilustrirala slikanico Zvezdica Lučka Marije Magdalene Novak (Educa, 2012). V pripravi je njen pesniški prvenec Ideali. 
Zase pravi, da je med prvimi v molčečnosti, čeprav se vsak dan bori proti tej svoji nadležni hibi.

Denis Škofič, rojen leta 1985 v Murski Soboti, je absolvent študijskega programa Slovenski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti Maribor. Živi in ustvarja v Dolnji Bistrici. Od leta 2010 je urednik za prozo in literarno kritiko študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. V letu 2011 je začel v Večerovi Čitalnici objavljati literarne kritike in je avtor spremne besede k pesniški zbirki Vreščeče čeri pesnice Lučke Zorko. Piše poezijo in kratko prozo ter je zmagovalec Pesniškega vrtiljaka 2011 in finalist Pesniškega turnirja 2011 za najboljšo neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku, ki ga organizira Založba Pivec. Njegova poezija je objavljena v Dialogih, Lirikonu, Litru jezika in je bila tudi predstavljena v radijski oddaji Literarni nokturno. Trenutno pripravlja svojo prvo pesniško zbirko Pesmi v prozi. Zase pravi, da je zasvojen s književnostjo.

Lučka Zorko Titan, rojena 1981 v Murski Soboti. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. Ukvarja se z lektoriranjem, organizacijo kulturnih prireditev ter pisanjem kritik in spremnih besed.  Do sedaj je izdala 4 samostojne pesniške zbirke: Reciklaža kosti, Obdukcija srca, Karavana, Vreščeče čeri, eno kratko zgodbo v zbirki več avtorjev: Štirje in pravljico za otroke v soavtorstvu z Robertom Titanom Felixom: Grimolda.

Tomo Podstenšek, rojen 1981 v Slovenj Gradcu. Živi in dela v Mariboru. Mikajo ga proza za odrasle in otroke tergledališke umetnosti; je aktiven član KUD-a Studio gledališče in režiser otroških predstav KUD-a Prežihovci. V knjižni obliki je do sedaj izšel njegov krajši roman Dvigalo (Litera, 2011). Svojo prozo objavlja v Dialogih, zgodba Vdovec pa je bila v prevodu objavljena tudi v madžarski reviji Jelenkor. Na radijskem natečaju za humoresko je prejel 2. nagrado. Na različnih natečajih Radia Slovenije je bilo odkupljenih še nekaj njegovih tekstov. Zvočnim posnetkom pravljice Začarani princ in kratke zgodbe Sprehod z neznanko lahko prisluhnete na naslednjih povezavah:
http://tvslo.si/predvajaj/tomo-podstensek-zacarani-princ/ava2.102391142/ 
http://tvslo.si/predvajaj/tomo-podstensek-sprehod-z-neznanko/ava2.121878415/ 
Zadnji dve leti sodeluje na literarnih nastopih in performansih MKC Črke. Sam zase pravi, da je.

Patricija Dodič - Patra, rojena 1969 v Kopru. Živi v Ilirski Bistrici in dela v Kozini kot bibliotekarka Kosovelove knjižnice Sežana. Je predvsem pesnica, ki jo privlačijo tudi druge umetnosti, npr. slikarstvo, fotografija (s katero bi se, pa se še ne ukvarja), ples. Svoja dela objavlja v vseh znanih in manj znanih literarnih revijah. Piše tudi misli o knjigah in članke o literaturi. Do sedaj je objavila dve samostojni publikaciji: Pet minut blaznosti (Literarno društvo Ilirska Bistrica, 2008), Črno obrobljene oči (Kulturno društvo Vilenica, 2009). Sama zase pravi, da je svojstveni, povečini smejoči se odbitek, ki ima okoli sebe rad iskrene, dobrovoljnodušne ljudi.

Gregor Lozar, rojen 1980 v Mariboru, kjer živi in dela. Je predvsem pisatelj, ki ga mikata tudi poezija in dramatika. Njegova literarna pot se začne nekje v srednji šoli. Svoja dela objavlja v literarnih revijah, npr. Dialogi. Je tudi pisec spremnih besedil in je urednikoval v literarni oddaji radia MARŠ. Pri Katedri je mesečno objavljal zgodbe. Do sedaj je objavil eno samostojno publikacijo: kratke zgodbe Spačene (Litera, 2009). V soavtorstvu je izšla še pravljica Zmajeve solze: pravljica za pogumne otroke (ZKD Murska Sobota, 2004). Sam zase pravi, da je s tem, ko je napisal knjigo, upravičil svoje življenje.