Artis Ostups

Literarni portal MKC Črke: Artis Ostups

Literarni portal MKC Črke deluje od leta 2012, prve aktivnosti literarnega programa MKC Črka Mladinskega kulturnega centra Maribor pa segajo v leto 1989.

Urejanje rubrike MKC Črke z literarnimi objavami je do leta 2015 opravljal pesnik Jan Šmarčan, od leta 2016 pa stran ureja pesnica, urednica in producentka na področju literature Petra Kolmančič.

 

Foto: Valdis Jansons

 

Artis Ostups (1988, Latvija) je pesnik, kritik in raziskovalec. Zaposlen je na Inštitutu za književnost, folkloro in umetnost Univerze v Latviji, od leta 2014 pa je glavni urednik spletne revije Punctum. Trenutno študira primerjalno književnost na Univerzi v Tartuju, pred tem je študiral filozofijo na Latvijski univerzi. Njegova prva pesniška zbirka Biedrs Sniegs (Comrade Snow, 2010) je bila nominirana za najboljši prvenec. Njegova druga pesniška zbirka Fotogrāfija un šķēres (Photography and Scissors, 2013) je naletela na številne odzive literarnih kritikov in predanih bralcev. Ostupsovo pisanje je bilo označeno kot jasno, natančno ter močno. Z besedami ustvarja ostre podobe, ki povezujejo zgodovino s sedanjostjo, domišljijo in zavedanje o sedanjem doživljanju.

Ustvarja poezijo, ki je nevsiljiva in zelo občutljiva, pri čemer izredno pomenljive trenutke uokvirja kot fotografije, v katerih se skrivajo konteksti. Ostupsova tretja zbirka Žesti (Gestures, 2016) je v celoti sestavljena iz pesmi v prozi, v kateri se na zelo izviren način prepletajo odmevi visokega modernizma s sodobnim izrazom. Zbirka je leta 2018 izšla v angleščini pri založbi Ugly Duckling Presse. Njegove pesmi so izšle v različnih antologijah po Evropi in so na voljo v jezikih, kot so hrvaščina, češčina, estonščina, nemščina, litovščina, ruščina, ruščina in slovenščina. Trenutno pripravlja svojo četrto pesniško zbirko, ki bo vsebovala tako lirične verze kot pesmi v prozi.


V pristaniškem mestu

Sidro je dvignjeno, vsak dan je težje in ladja nadaljuje nočno potovanje, pluje po granitnih kockah. Ptice – stari, zmečkani časopisi – letijo po parku, dokler se s tihim šuštenjem ne ujamejo na veje. Tlakovci živijo kot tujci pod tovornjaki, ki iščejo pristanišče, iz njih se dviga premogov prah; ulica včasih zadoni v spomin na črne konje in belo platno v škornjih. V neki sobi se nad skrbno slečeno dojko dekleta rojevajo škrge, kot bi z nožem prerezal pisemsko ovojnico. Žarnica ugasne in ptica v okenskem oboku pomaha zaljubljencema, ki zapuščata granitno obalo.

Dunaj

Ingeborg Bachmann 1926–1973

Listje ima tu eno samo nalogo: visi med hišami in zatemnjuje sobo mlade gospe Bachmann in neurejeno pisalno mizo nasproti okna, za katerim se nad dimniki vzpenja luna; morda pa so ti večeri, ko se sreča z vsem neizrečenim, povsem drugačni – bližje opustošenju – tako siloviti kot nevihta med terasami in antenami. Kajti na plemenitih vrtovih ne bo več tistih, ki jim bo jesen izsesala strup. »Zrla bova v Seno, dokler se ne bova spremenila v drobne ribe,« piše iskreno in si morda predstavlja njegove oči v zeleni globini, čeprav je to pogled v nič, v katerem tonejo dimniki in luna. »In končno bova prepoznala drug drugega.«


Prevedel Klemen Pisk.
Prevod je nastal v času literarne rezidence avtorja na Ptuju. Literarna rezidenca je del projekta Culture Moves Europe, ki ga financira Evropska unija. Avtor je tudi gost festivala Dnevi poezije in vina 2024. E-objava poezije je plod sodelovanja založbe Beletrina in literarnega programa MKC Črka Mladinskega kulturnega centra Maribor.


O prevajalcu Klemnu Pisku

Prevajalec, pisatelj, pesnik in glasbenik Klemen Pisk se je rodil leta 1973 v Kranju. Od 2006 do 2009 je živel v Vilni, kjer se je izpopolnjeval iz litovskega jezika. Kot literarni prevajalec največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem času tudi iz latvijščine, češčine in finščine. Doslej je  prevedel okoli 60 knjig. Oktobra 2015 je v Vilni prejel posebno priznanje Litovskega kulturnega inštituta za zasluge pri promociji litovske literature po svetu, leta 2021 pa prestižno nagrado sv. Hieronima za prevode litovske literature, ki jo podeljujeta Ministrstvo za kulturo Republike Litve in Društvo litovskih književnih prevajalcev.