Tibor Hrs Pandur

Foto: MKC Arhiv

Tibor Hrs Pandur, rojen 1985 v Mariboru. 2011 je diplomiral na oddelku primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 2007 je sodeloval kot soavtor teksta in prevajalec iz angleščine v slovenščino (in obratno) pri projektu Don Juan. Kdo? / Don Juan. Who? v režiji Anne Furse in v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in angleške skupine Athletes of the Heart. Tekst predstave je 2011 izšel v antologiji angleške založbe Methuen: Theater in Pieces. 2008 je sodeloval kot neodvisni raziskovalec pri projektu Matjaža Pograjca Dance or Die in kot prevajalec pri projektu Run for Love. 2008 je v gledališču Glej, v režiji Jane Peršuh, uprizorjen njegov dramski prvenec Sen 59. 2009 soustanovi Paraliterarno organizacijo I.D.I.O.T. in kot glavni urednik ureja prve štiri številke, trenutno je aktivni član uredniškega odbora. 2009 adaptira in na novo napiše tekst za predstavo Punčka in svet po predlogi Kajetana Koviča Pajacek in punčka, v režiji Jane Peršuh. 
2010 izide njegov pesniški prvenec Enerđimašina. 2011 izide njegov prevodni prvenec Očividec, prvi celostni prevod poezij Jima Morrisona v slovenščino. 
2013 je v produkciji projekt NIKOLA UNPLUGGED, radijska igra/hiperknjiga o življenju Nikole Tesle. Režija: Igor Likar, RTV Slovenija.


 Iz notranjih zadev

 

 

CONA ŠESTEGA MOTORJA

I.

 

Divji svet prihodnosti

Vlaki, ki so ustavljali

Kr štrajkajo

Armade v solidarnosti

Brunetièreu

So vse vojaške enote na cestah

Vsi trgi pod kontrolo

Disidenti in tisti, ki preklinjajo, takoj aretirani

Hodimo čez

Otroci preobraženi: fantki v vojake

Punčke v pridne punčke

 

 

Iz predstave življenja

Iz sodišča pod vodo

Kjer desni teroristi spuščeni iz zaporov sodelujejo z vlado

Streljajo protestnike

Njihova trupla se nabirajo na dnu

 

 

Ameriški vojaki jih razglašajo za teroriste

Postavljajo ograje

Jejo twixe

Delijo tajvance na bele in bolj bele

Povsod je blo isto

Trupla iz vojn

So vračali v slame

Odlagali v smetnjake

Pred kontejnerje

Pred restavracije in teatre

»Si bel al bolj bel?«

 

 

Dajem intervju ponavljam masko

Kako sem se preobrazu ko me je Eros razcotal

Dedoval zmožnost karkoli slabega z alkemično sintezo

Preobrazit v nekaj dobrega (kot kak faliran reper)

Na ravni emocij

Tako da to apliciram na vsako situacijo

Vlak šviga mimo

Umetnost ni rešitev

Barikade komaj možne

Sodišča plavajo na vodi

 

 

Svoje vojake imamo, za trenutek

Je Revolucija uspela

Po ulicah in cestah smo dejansko govorili med sabo

Debatirali o življenju

Dokler ni prišla policija in nas pregnala s tanki

Mnoge druge so podrli z majonezo

 

 

Zabarikadirali smo ceste za Sužnje sveta

Se oborožili z avtomobili

Postavli pred štreko

 

 

Kako intenzivno smo se ljubli

Ko nismo vedli kaj bo

Jutri

In če bomo sploh živeli

 

 

Kjer je samo poljub proti metku

In na robu

In v solzah, ki ga zameglijo

 

 

“Čigavi so zidovi?

In čigavo je karkoli?”

 

 

Jasmin govori o svojem tramvaju poželenja podvajanja

Da smo tik pred vhodom! Pred vrati dejanja!

In establishing a righteous moment

In his or her life

 

 

II.

  

»Vera! Kje so moji sinovi? Jejo gnilo nevarnost?«

Kliče k molitvi skorumpiran duhovnik

»Tekma med tekmeci! Je to način kako so

In žicajo?«

 

 

Marx je razlagal dva aspekta blaga

Rešitev je bila v drevesu, ki smo ga zasadili

Ko smo nasedli

Too delicate to fight

Too restricted to serve

 

 

V mestu sredi vojne

Sredi igre kontraelementov

Kjer je paradoks vse razen

Da vsi igrajo za iste podtalne interese

 

 

Združeni

Enaki v bolečini

Enaki v trpljenju

Kako intenzivno smo se ljubli

Ko nismo vedli kaj bo

Jutri

In če bomo sploh živeli

 

 

Kjer je samo poljub proti metku

In na robu

In v solzah, ki ga zameglijo

 

 

Kako krhki smo. Kako mehki

In vsi v istem vagonu z živino

Tud mi, ki to beremo, se čudimo

Kako se sosedje čudijo, da so jih enačli v kokoši, žirafe in svinje

“Kaj takega!”

 

 

III.


Tom Kruz je dal intervju in šel spat

V svoj trejler

 

Always persecuted by a clearly unachievable

fascist dream of greatness

 

Rimbaud je pisal mami iz Etiopije

Za tople zokne

Kdo ve če jih je kdaj dobil

 

Modrice mam in rane

Delam

Ne razmišljam o poeziji

Ves sem v vsem kar delam

Črn in rešen

 

Eni so mi hotli pojest možgane

Drugi ohranit

 

(Njegova glava je rezala glave)

 

V mapi, ki je obstajala samo

Dokler jo je nekdo bral

 

 

IV.

 

Sanjal da so stari indijanci shekali unified field theory

Da maš stol nad močvirjem

Rakovice te gledajo

Sediš pripet s pisalnim strojem

Če nimaš idej se spustiš nazaj

Da te potopi in se malo utapljaš

Za inspiracijo

 

Everything written communicated or pronounced as beautiful

risks of becoming a distraction

from the reality of current crimes …

 

Vse napisano, sporočeno ali razglašeno za lepo

Tvega postat distrakcija

Pred resničnostjo aktualnih zločinov

 

 

 

COUP D'ETAT

 

1.

Zelo preprosto. Kubanci paradirajo v krogu. Vihar prihaja. Nič več zvezd.

Nič telefonskih zvez. Se shodi parada. Do točke, ki jo začrta armada.

Z izstrelki. Se navzdol. Po puščavi. Pride do točke mesta.

Vodja poje pesem. Palača kliče k miru:

»Nagrmadite dobrote!«

 

 

Stiskava se za plameni revolucije

Strici nama sledijo. Njega uradno obesijo. Njo hočejo, pa ne da.

Pretrga gatke vam nakaže. Samo potegne gatke dol.

Sesa prsi groza. Kamera gre.

(To je bil prvi del.)

 

 

2.

»CUBA LIBRE!«

Vse gori. Ljudje na ulicah. Ne da bi vidli. Nasilje v zraku.

Kamor potuje opustošeno mesto. Vodje praznujejo.

Ljudje spijo zunaj. Nič nimajo.

Zvezdniki se izkrcavajo. Dylan in Julian Moore.

Ki je živela svojega otroka je fascinirana.

Gleda drek ekranov. »Genialen film je bil. Jokala sem …«

 

 

Ali smo šli na zabavo kjer so nas čudno gledali. In se pol peljali.

Vedno so prišle te rdeče baretke. Neizbežno kot zora ob zori. Streljali po ulicah. »Misliš da nas bodo?« In čakamo na rdeči. Naenkrat Baretka pride in poči nekoga v jugotu. Pred nami.

Skoz šipo.

 

 

Potem dolga, dolga leta kasneje. Ko so me spustili iz zapora.

Sem na plaži in delam luknje dolge. Par kilometrov. Črte za vodo. Kot neke soline. Vsak dan. Znova in znova. Premikam kamenje. Čistim okna. Kosim travo. Režem tlakovce.

Sestavljam knjigo. Odpiram okna. In jih spet zagledam. Kako prihajajo izza obzorja.

Vojaki crvene zvezde.

 

 

MATERIAL IZ TEME

 

Miha je delal capuero v vodi. Pred Sadjarsko. Kjer jih je zalilo. Smo stanovali. V hiši. Veliko ljudi. Ki sem jih ljubil na različne. Najrazličnejše načine. In smo se učili in pisali pesmi. Za tiste, ki so utonili. In v vodi so plavali bacili. In smo se zajebavali. In so bli lepi ljudje z raznoraznimi veščinami. Ki smo jih prodajali. In lenarili. Težke pokrajine. Brata in sestre. Ki se zaljubita. In ljubita dokler ne razpadeta. In zgnijeta.

Za drug drugega.

 

 

KOBAJAGI

 

Kako je en film govoril o ljubezni v Kopru

Na zakrit način preko malih kraj ki sta jih počela

Ko sta kradla cedeje ki sta jih loudala na net zastonj

Ali preprodajala dalje

Kako sta bila v tem združena ko sta se pogledala

V trgovini ko je ona zamotla trgovca

da je on lahko skril ploščo pod roko

Da se skozi te akte kraje pravzaprav ljubi

In išče jezik raje

da si sam in hočeš izpisat

Ta filing dotika ki ga prej ko slej preneseš

in v sanjah ali zunaj njih nardiš da se dotakneš

in jočeš od sile kr si odkril da je šlo za to ves čas

da je ta raj v jeziku

koliko lahko ljubezen preneseš in krhkost

tega filinga

da je to raj ki Poundu ni uspel

kr je postal manieristični fašist

in najprej ko sta se srečala mu je ona povedala

da šverca glasbo na net

in je on pokleknil k njej

in videl v njenih očeh življenje ki obljublja

in jo držal za roko in padal

zarad grožnje agentov ki bodo

vsak čas lahko stormali in sesuli njun pornoring

ljubezni ki ga ni videl ali razumel nihče razen njiju

in ko se je razblinilo in sem poslušal po slušalkah

genialnost tega filma ki je o ljubezni zato kr je o kraji

se je zavedel svoje neznanske samote

fokus ljubezni ki jo je zgubil s tvojim obrazom

v katerem je bila koncentrirana kot še nikdar

in tragika ki je bila še potencirana s tem da ta raj besede

nikdar niso mogle prenest iz sanj

ki sem jih zimproviziral

in pozabil pravo poanto ki je bla vsa v občutih

v živcih v mesu, ki je beseda ni

in krhkost žensk ki jim je jezik tekel žalost lepo

in si jih ljubil kr so povedale kar ne bi smele

in se kasneje za to strašno kesale in mučle

ti pošiljale dolge mejle navdahnjene z vini

iz družin mrzlih domačij

iz katerih so se hotele izpisat

samo hotele izpisat

Da se raj zasluti s tem ko ga probaš

A ne znaš povedat

Kr je v trenutkih ki jih sočasno ukradeta

Drug drugemu

In vsak zase

Proti verjetnosti in zakonom

Lastnikov in založnikov

 

 

 

V trenutkih ko sva se gledala

Sva (se) kradla

Založniku vesolja

Sva ljubla

Sva bla

 

 

Ko se liževa

In ne misliva kako bi to glasbo

loudala na net za vse

 

 

 

Trenutki ki sva jih kradla

Vsakdanjosti

Delu in pravilom in cenam

Ki sva jih zakradla

Zgubljala

In zakockala

V objemih

V drug drugem

S tabo obrazih

Namesto v službah

 

 

V ustih besedah pogledih

Onstran razmerji

Onstran pogojev produkcij

V sebi v naju

Sama in skupaj

 

 

Če sem iz hrane

Če sem domovina

Iz dela zgrajen

Podčrtal samoto

Vzrok bolečino

Zmolčal