PRIMERI DOBRIH PRAKS

METELKOVA MESTO

Avtonomno kulturno središče Metelkova mesto (AKC Metelkova mesto, AKC Metelkova ali samo Metelkova - tudi Meta, Metka ali Metla v lokalnem slengu) je krovni izraz za eno najživahnejših kulturnih, umetniških, družbenih in intelektualnih mestnih območij v Ljubljani.

AKC Metelkova mesto zaseda nekdanjo vojašnico Četrtega julija na Metelkovi ulici 3 v središču Ljubljane, ki jo je Avstro-Ogrska vojska prvotno naročila leta 1882, dokončala pa leta 1911. Od konca prve svetovne vojne do leta 1941 jo je uporabljala vojska Kraljevine Jugoslavije (prej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev); med drugo svetovno vojno so jo najprej okupirale italijanska fašistična armada, nato nemške nacistične sile; nato je bilo od leta 1945 do konca junija 1991 to območje v rokah Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Njen sosednji okrožni štab IX. Armade na Metelkovi ulici je danes znan kot "muzejsko okrožje", pravna last ministrstva za kulturo.

foto: Visitljubljana.si — foto: *Visitljubljana.si*

Gibanje za kulturo miru in nenasilja ter združenje ŠKUC, sta omogočila, da je bila leta 1990 ustanovljena Mreža za Metelkovo, ki jo je sestavljalo več kot 200 partnerskih organizacij. Ustanovljena je bila zato, da bi predlagala novo, mirno in kreativno uporabo vojašnice. Leta 1991 je Mreža za Metelkovo uradno zaprosila novo neodvisno slovensko vlado, da naj ji preda posest tega zapuščenega kraja. Mestna občina Ljubljana je obljubljala, da bo območje dobila alternativna kultura, a se ni nič udejanjilo.

Po mesecih čakanja je prišlo do neposredne akcije. V noči z 10. na 11. september 1993 je nekdanjo vojašnico zasedla skupina približno 200 alternativnih proizvajalcev in aktivistov, da bi preprečili njeno nezakonito uničenje in obnovo. Od leta 1995 pa je bil prostor samoorganizirano avtonomno območje. Čeprav Metelkova mesto še ni uspelo doseči ustreznega pravnega statusa, je bilo to območje leta 2005 delno registrirano kot nacionalna kulturna dediščina.

Trenutno daje Metelkova mesto številnim kulturnim organizacijam sedež, nekatere so tam že od začetka, druge pa bolj prehodne narave. Vključujejo: Društvo za umetnost in kulturo KUD Mreža, ki trenutno vodi galerijo Alkatraz, azilski atelje, galerijo nočnih oken Pešak in njegov mednarodni feministični in Queer festival Rdeče zore, Združenje za kulturno in umetniško produkcijo KAPA s prizoriščem Gala hala za vse žanre rocka, duba, hip-hopa in podobno, KUD Anarhiv s svojo Škratovo čitalnico, Hostel Celica s kavarno, koncertnim in galerijskim prostorom (vodi KUD Sestava) in Infoshop, družbeni prostor za raziskovanje in razvoj teorije in prakse anarhističnih in z njimi povezanih gibanj.

Prizorišča vključujejo tudi Klub Menza pri koritu s programom, ki sega od branja poezije do rock svirk, Klub Channel Zero za elektronsko glasbo, dub in različne rock in hard core prireditve, Klub Gromka za alternativne prireditve umetniške prireditve, filme, različne koncerte, literature in predavanj, gejevski klub Klub Tiffany in lezbični klub Klub Monokel ter Klub SOT 24,5, ki ga vodi YHD - Združenje za teorijo in kulturo hendikepa. Tu je tudi galerija Mizzart s svojimi psi trans transa in - kot edina spontano postavljena zgradba - umetniška gostilna Jalla Jalla. Več umetniških ateljejev - nekateri so na voljo tudi za gostujoče umetnike – po barakah. Prireditve na prostem običajno potekajo na "Trgu brez zgodovinskega spomina". Vrtni prostor Gala hala, odprt le poleti, ponuja poseben poletni program na izjemno lepem dvorišču, ki lahko sprejme do 800 ljudi.

V stavbi na Metelkovi 6 so pisarne številnih ljubljanskih nevladnih kulturnih organizacij, vključno s Centrom sodobne umetnosti SCCA-Ljubljana, Mirovnim inštitutom, Inštitutom Maska, Forumom Ljubljana, Mesto žensk, revijo Ekran in Strip Core ter številnimi drugimi kulturnimi, raziskovalnimi in civilnimi družbenimi organizacijami.

Metelkova je danes organizirana ne-hierarhično, njen forum (vseh udeležencev) pa sprejema odločitve na podlagi soglasja in neposrednih demokratičnih načel.

Več o skupnosti na:

TOVARNA ROG

Tovarna Rog je avtonomno družbeno in kulturno središče, postavljeno v prostorih nekdanje tovarne koles. Prostor (7000 kvadratnih metrov) je bilo »zasedena« leta 2006. Po besedah Rogovcev je Rog edinstven prostor, v katerem deluje preko dvajset kolektivov in je namenjen mladim in drugim generacijam, ki si želijo delovati, ustvarjati in eksperimentirati onkraj birokratskih okvirov in plačljivosti. Vse dejavnosti temeljijo na prostovoljnem delu, neprofitnosti in dostopnosti.

Zgodovina Roga sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so se bodoči prostori Roga uporabljali za izdelavo usnja. Glavna zgradba je bila zgrajena leta 1922. Prostori so kmalu po drugi svetovni vojni postali nacionalizirani in obnovljeni kot tovarna koles Rog, proizvajalci legendarnega modela "Poni". Tovarna koles je delovala do leta 1991, ko je bil celoten kraj precej naglo opuščen. Leta 2002 je Mestna občina Ljubljana kupila celoten industrijski kompleks.

V naslednjih letih se je o revitalizaciji območja veliko razpravljalo, glavna tovarniška zgradba (ki je bila prva stavba iz jekla in betona v Sloveniji) pa je bila leta 1998 zaščitena kot območje kulturne dediščine. V prostorih se do leta 2006 ni dogajalo nič do leta 2006, ko se je neuradna interdisciplinarna skupina odločila, da prevzame pobudo v svoje roke. Začetek Roga je marca 2006. Poznejši prehod iz tovarne v kulturno središče ni bil klasičen poklic s skvoti, ampak je bil zasnovan kot ustvarjanje začasne proizvodne enote.

Prvi festival v Rogu je bil maja 2006 politično nepravilen filmski festival (PIFF), za njim pa je sledil uporabniški festival Rog. Junija je v SCCA-Ljubljana Center za sodobno umetnost organiziral zaključno razstavo kuratorialnega tečaja World of Art. Kasneje istega leta je tamkajšnji zavod Bunker predstavil tudi nekatere svoje dogodke. Leta 2007 je skupina neodvisnih novih medijskih in vizualnih umetnikov uporabila enega od prostorov Roga, da bi ustanovila Cirkulacija 2, interdisciplinarno platformo sodobne umetnosti. Rog je bil uporabljen tudi za začasne projekcije v kinu Kinodvor.

Nekaj časa je oskrbo z električno energijo zagotavljal filmski režiser Franci Slak, ki je tukaj posnel svoj film Kakor v nebesih, tako na zemlji (produciral ga je Radiotelevizija Slovenija).

Danes se nekatere zgradbe zaradi varnostnih razlogov ne uporabljajo. Uporablja se glavna stavba in nekaj manjših. Kompleks se ponaša s številnimi skulpturami, grafiti, slikami in domiselnimi okraski. Njeno oskrbo z energijo zagotavljajo zagotavlja zasebna elektrarna, ki deluje na gorivo.

Glavna stavba obsega 4 nadstropja in dvorišče. V pritličju se nahajajo: Cirkulacija, Cirkusarna NaokROG, Galvana, Koncertna dvorana Rog, Modri kot, Pri Anđi, Skatepark ROG, Skatepark ROG – pisarna. Prvo nadstropje obsega: ateljeje, delavnico Ghetto Life, Fuzbal Plac, telovadnico in Zelenico. Drugo nadstropje: 1107, Boris Plac, GOR Breakdance in skupni prostor. Tretje nadstropje: Afkors, Atelje X, drugi ateljeji, RGB Embassy, Sista'z plac in Zen garden. Četrto pa: ateljeje in teraso. V Rogu se tako odvijajo: vizualne umetniške razstave, cirkuške delavnice in treningi, socialni center Rog deluje kot laboratorij za globalno državljanstvo, akcije, predavanja, simpozije in neformalne javne razprave, ki obravnavajo vprašanja prosilcev za azil in delavcev migrantov,…

Osnovna načela, po katerih deluje Rog, so horizontalna organizacija in družbeno napredna politika. Večina dejavnosti, ki se tu odvijajo, je neprofitne narave, čeprav avtorji nekaterih projektov dejansko prejemajo javna sredstva. Do danes je pri dejavnostih v Rogu sodelovalo na stotine posameznikov in na desetine kulturnih in družbenih organizacij.

Prihodnost kompleksa Rog trenutno ostaja pod vprašajem, Mestna občina Ljubljana še vedno načrtuje prenovo in pretvorbo v središče sodobne umetnosti in ustvarjalne industrije. Glavna zgradba naj bi se preoblikovala v center za sodobno umetnost Rog s proizvodnim centrom, razstavnimi prostori, studii in programi za bivanje umetnikov, umetniškimi trgovinami, izobraževalnimi prostori itd. Javna razprava o predlaganem razvojnem projektu je prinesla tudi resne kritike. Uporabniki Tovarne Rog že od junija 2016 branijo prostore pred rušenjem, ki ga načrtuje občina, da bi omogočili večjo javno razpravo o prihodnosti tega edinstvenega travniškega kulturnega središča.

IN ŠE BESEDE LASTNICE MOL:

2002: Mestna občina Ljubljana podpiše pogodbo za nakup nepremičnine z NLB Leasingom.
2006: Rog zasede skupina začasnih uporabnikov, ki v njem izvaja različne programe s področja kulture, športa in sociale.
2007: Občina s projektno skupino zunanjih strokovnjakov s področij vizualnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja pripravi prva vsebinska izhodišča novega Centra Rog. Začasni uporabniki Roga sprejmejo pravila o uporabi prostorov, do začetka obnove. Pravila med drugim določajo, da v objektu nihče ne biva in da v njem ni dogodkov z več kot 100 obiskovalci.
2008: Razpisan je arhitekturni in urbanistični natečaj za ureditev območja.
2009: Atrij Mestne hiše gosti predstavitveno razstavo bodočega Centra Rog.
2010–2013: Občina izvaja evropski projekt Second Chance, s katerim preverja, analizira in predlaga bodoče vsebine Centra Rog, tako da vključuje najširšo paleto zainteresiranih uporabnikov.
2011: Občina poplača NLB Leasing in postane lastnik nekdanje tovarne Rog. Pridobi tudi gradbeno dovoljenje za rušitev prizidkov in ekološko sanacijo objekta.
2012: Objavljen je razpis za izbiro zasebnega partnerja za izgradnjo območja nekdanje tovarne, Centra Rog in garaž. Vzpostavljen je tudi pilotni projekt RogLab, mini vozlišče ustvarjalnih dejavnosti s poudarkom na dostopnosti produkcijskih orodij in prvi javni izdelovalni laboratorij. Njegov namen je v malem merilu razvijati in v praksi preskušati vsebine, partnerstva in načine delovanja za novi Center Rog.
2013: Na osnovi neuspešnega razpisa za javno-zasebno partnerstvo občina sklene, da se projekt revitalizacije območja Roga omeji samo na predvidene javne vsebine: preureditev tovarne Rog, nujno potrebnega parkirišča v kleti in preureditev tovarniškega dvorišča v večnamenski park. V skladu s to odločitvijo občina popravi programsko zasnovo ter dokumentacijo projekta. Nova programska zasnova centra hkrati upošteva tudi izsledke študij in analiz, pripravljenih v okviru evropskega projekta Second Chance ter izvajanja programa v pilotnem projektu RogLab.
2014: Pridobitev gradbenega dovoljenja za Center Rog.
2016: Začetek rušitve tovarniških prizidkov. Rušitvena dela so ustavljena, ker območje zasedejo začasni uporabniki Roga. Potekati začne mediacijski postopek med občino in začasnimi uporabniki Roga, vendar neuspešno, kljub ponudbi občine, da po prenovi občina začasnim uporabnikom nameni 500 m2 obnovljenih prostorov ter jim za vmesni čas obnove zagotovi nadomestne prostore. Začasni uporabniki Roga na sodišču dosežejo, da občina nima vstopa v objekt do zaključka sproženih pravd za motenje posesti.
2017: Začetek 8 postopkov na sodišču, ki jih občina sproži proti posameznikom, ki delujejo v Rogu, prav tako pa ti posamezniki sprožijo postopke proti občini.
2019: Postopki na sodišču so v zaključni fazi. Občina načrtuje realizacijo obnove in ima za to zagotovljene vse pogoje. Vsi doslej dokončani postopki so rešeni v prid Mestne občine Ljubljana.

Tovarna Rog za mesto 21. stoletja

Z oživitvijo tovarne Rog v Center Rog bomo vzpostavili povezavo mestnega središča z novo nastajajočim kulturnim središčem in Galerijo Cukrarna. Revitalizacija območja Roga obsega prenovo in preureditev tovarne Rog, izgradnjo nujno potrebnih parkirišč v kleti in preureditev tovarniškega dvorišča v večnamenski park.

Novi Center Rog bo nepridobitna organizacija, ki bo s svojim delovanjem omogočila razvoj prostora za sodelovanje in povezovanje med kulturnimi, izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami ter posamezniki iz Slovenije in tujine. Deloval bo kot proizvodni, izobraževalni, predstavitveni in družabni prostor z vsebinskim poudarkom na družbeni odgovornosti.

Vzpostaviti želimo nov model produkcijskega prostora, ki bo omogočal infrastrukturno in programsko podporo malim in srednjim podjetjem, nevladnim organizacijam in samostojnim ustvarjalcem iz t. i. kreativnega sektorja. V pritličju, na 2000 m2, bodo proizvodni prostori in skupne delavnice, in sicer od izdelovalnih delavnic s sodobnimi računalniško vodenimi tehnologijami in zelenega laboratorija do lesarskih in tekstilnih delavnic pa tudi takšnih, ki temeljijo na tradicionalnejših metodah in tehnikah. V prvem nadstropju bo večnamenska razstavna in družabna dvorana, v drugem bodo individualni delovni prostori, v mansardi pa administracija centra. V lokalih s pogledom na Ljubljanico bo prostor za komercialno oddajo kavarnicam in trgovinam, s katero se bo finančno delno podpiralo delovanje neprofitnih programov.

Tovarna našega časa

Vsebinsko bo center namenjen podpori družbenokoristnih projektov, sledil bo načelom varovanja okolja, krožne ekonomije in družbene pravičnosti. Glede na sedanje stanje okolja in vse večje zahteve mlajših generacij za okoljsko in družbeno pravičnost bodo produkti in družbene inovacije, ki bodo sledili zgornjim načelom, v nekem trenutku po vsej verjetnosti na trgu dragocenejše kot klasične potrošne dobrine. Center Rog bo vpet v mednarodno mrežo podobnih centrov.

V življenje Centra Rog želimo vključevati tudi okoliško prebivalstvo. Skupne delavnice ne bodo namenjene le profesionalnim ustvarjalcem, saj bodo s programi omogočale ustvarjanje tudi ljubiteljem, študentom in otrokom. Del prostorov bo namenjen javni knjižnici, da ponudi dodatne storitve, ki podpirajo vključevanje vseh generacij uporabnikov. Ta knjižnica bo vključevala tudi specializirano zbirko gradiv s področja arhitekture, oblikovanja in kreativnih industrij. Nenazadnje bo vsem prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane namenjen tudi novi javni park, ki bo nastal na nekdanjem tovarniškem dvorišču.

S to programsko zasnovo bomo stavbo tovarne ohranili v njeni prvotni funkciji, saj bo tudi v prihodnje delovala kot tovarna, vendar decentralizirano in z novimi sodobnimi vsebinami, ki jih zahteva naš čas.

Več o skupnosti na:

Christiania

Christiania (Freetown Christiania) je mednarodna skupnost in komuna v središču danske prestolnice Kopenhagen, ki je nastala leta 1971 po naselitvi hipijske skupnosti v zapuščene vojaške zgradbe, saj se je država takrat soočala z velikimi stanovanjskimi problemi za mlade družine, študente in mnoge druge. Skupnost je dobila ime po odmevnem kralju Christianu IV., rojenem v 16. stoletju, ki je ukazal postaviti nasipe, kjer se danes nahaja ozemlje. Približno tisoč ljudi poseljuje 34 hektarjev naravnih površin, na ozemlju pa ni urejene nočne razsvetljave in asfalta. Danska vlada je večkrat poskušala asimilirati in izseliti samosvoje prebivalce vendar neuspešno. Skupnost so razširili do te mere, da je znotraj območja več restavracij, klubov, prostorov za uprizoritvene dejavnosti, vrtcev, igrišč, celo zdravstveni center, le v šolo in bolnišnico morajo izven ozemlja skupnosti. Čeprav Christiania velja za zatočišče najrazličnejših ljubiteljev alternativnega načina življenja, ki želijo živeti v miru, se zdi to danes skoraj nemogoče, saj predstavlja eno največjih turističnih atrakcij danske prestolnice. Skupnost ima tudi svojo neuradno zastavo rdeče barve s tremi rumenimi pikami, ki predstavljajo tri pike na črkah -i v imenu Christiania ter lastno himno. Čeprav je ozemlje pogost motiv popularne kulture ter predmet številnih raziskav in prispevkov, saj velja za največji družbeni eksperiment na svetu, je fotografiranje znotraj zidov Christianie strogo prepovedano.

Zaradi težnje po svobodi in moči posameznika ter upora vladajočemu sistemu je Christiania razvila nove oblike demokracije in samouprave ter oblikovala številne svete oz. koncile. Njihova skupna ideja je ustvariti samoupravno družbo, v kateri bo vsak odgovoren za njen dobrobit, le da avtonomija nikoli ni bila v celoti dosežena, saj na območju velja večina zakonov danske vlade, ki skupnosti priznava le delno samoupravo. Mestni svet je najvišje vladajoče telo, kjer participirajo prebivalci, vendar odločitve niso sprejete po večinskem volilnem sistemu, ampak s konsenzom. Dolžnost prebivalcev je, da so aktivni pri skupnih vsakodnevnih opravilih, zato je socialna mreža med ljudmi visoko razvita. Življenja ljudi v tej skupnosti niso določena z zakoni, ampak le s pravili in nekaterimi prepovedmi orožja, nasilja, trgovanja z nepremičninami ali stanovanjskimi površinami, poleg trdih drog pa so prepovedane tudi rakete, eksplozivi in našitki, ki izkazujejo pripadnost motorističnim skupinam. Kljub temu da ima kar osmina prebivalcev v lasti avtomobil, so na območju Christianie prepovedani že več kot desetletje, saj varovanje okolja ostaja ena ključnih prizadevanj prebivalcev. Prepoved je povzročila nemalo transportnih težav, hkrati pa se je tako znotraj Christianie uveljavil trend nosilnih koles z velikimi košarami, namenjenih prevozu najrazličnejših predmetov, hrane in celo ljudi, ki jih privatniki izdelujejo vse od leta 1984, njihova raba pa je vse do danes močno presegla meje Christianie.

Prebivalci plačujejo samo 215 evrov po osebi za stroške bivanja, kot so elektrika, ogrevanje, davek na zemljo, otroški vrtec, skupnost pa je odgovorna za potrebno vzdrževanje infrastrukture. Sredstva namenjena skupnosti zagotavljajo tudi obrtniki s plačevanjem najemnin za prostore na ozemlju. Christiania je dom številnim družinam, vendar vse njihovo premoženje ostaja v lasti skupnosti. Po smrti staršev se morajo nasledniki izseliti iz stanovanja ali hiše ter za ponovno vselitev počakati na odobritev mestnega sveta.

Večina prebivalcev na delo odhaja v Kopenhagen, znotraj območja pa so se razvile številne obrtne dejavnosti, kot so kolesarski centri, računalniške dejavnosti, tesarstva, čevljarstva, restavracije in bari. Christiania se ponaša s spektrom lastnih proizvodov, kot so ekološko pridelana hrana, časopis, simbolne nalepke njihove zastave, naravna kozmetika, zeliščni čaji, pasta za zobe, kruh, piškoti in številni drugi. Veliko materialov za izdelke pridobijo z recikliranjem odpadne plastike, kovin ali lesa, saj znotraj Chirstianie deluje obsežen reciklažni center. Posebej priljubljeni med prebivalci sta joga in meditacija, ki ju redno izvajajo.

foto: David Harding — foto: *David Harding*

Christianio opisujejo kot življenje, obdano z umetnostjo, saj je ta v kakršnikoli obliki dobrodošla in prisotna vsepovsod. Večina hiš, ki so jih zgradili prebivalci, so prave umetniške stvaritve, prekrite z najrazličnejšimi poslikavami in grafiti. Skupnost ima tudi številne galerije in veliko gledališče z gledališko skupino ter občasnimi predstavami. Glasba je pomemben segment v kulturi Christianie. Vse od ustanovitve v skupnosti ustvarjajo številni glasbeniki, potekajo mednarodni glasbeni dogodki, umetniki pa iščejo nove mejnike v glasbi in postavljajo inštalacije. Del repertoarja so jazz večeri, številni uradni glasbeni programi ter večeri namenjeni inštrumentalni improvizaciji. Glasbeniki Christianie so do danes izdali številna dela, podzemni odri pa so bili večkrat prizorišča velikih koncertov odmevnih imen sveta glasbe, kot so Blur, Greenday, Rage Against the Machine ter nekatere hip hop skupine.

Znotraj skupnosti ves čas aktivno deluje zelena četrt. Poleg pisanih stavb, skulptur in svojstveno oblikovanih stolov stoji na ulicah Christianie tudi veliko stojnic, kjer je mogoče kupiti marihuano, ki jo prebivalci gojijo kar na domačih vrtovih. Vse od ustanovitve skupnosti v 70-ih letih prejšnjega stoletja znotraj Christianie namreč velja politika prostega pretoka marihuane, ki je pogosto konflikt med skupnostjo, vladajočo oblastjo ter številnimi drugimi alternativnimi skupinami. Vlada je poskušala omejiti prodajo droge s številnimi racijami, ki so vedno znova naletele na nasilen odpor, nadzor nad pretokom drog pa so večkrat poskušale zavzeti motoristične skupine. Po številnih smrtnih žrtvah zaradi predoziranja se skupnost bori proti trdim drogam vse od leta 1979 in na to opozarja s številnimi panoji, poslikavami in rednim nadzorom.

Christiania je v veliki nevarnosti propada, saj vlada teži k privatizaciji vseh objektov v državi ter vzpostavitvijo razmer primerljivih s preostalo Dansko. Številni pripadniki skupnosti so tako morali kupiti svoje nepremičnine, čeprav je bila ideja o kolektivnem lastnišvu temeljni kamen Christianie v času nastajanja.

Več o skupnosti na: