Najboljši prevod iz emojščine je uspel Doroteji Drevenšek

Na Grajskem trgu smo v torek, 30. maja, razglasili zmagovalke letošnjega natečaja Ali govoriš emojščino?.

Na natečaj je letos prispelo 48 avtorskih prevodov pesmi, ki jo je v emojščini napisala mlada pesnica Nika Gradišek. Žirija v sestavi vodje festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Petre Kolmančič in vodje knjižnega sejma s spremljevalnim programom Nine Medved je izbrala štiri najboljše. Po mnenju žirije so letos naboljše prevode napisale Neža Cerinšek, Patricia Županovič, Doroteja Drevenšek in Mia Lebar. Posebno pohvalo je žirija izrekla tudi prevodoma Tiana Vidica in Toma Crnjakoviča.

Zmagovalka letošnjega natečaja je Doroteja Drevenšek, ki je prepričala s pesmijo Drugi jaz.

Pesem si lahko spodaj tudi preberete in jo primerjate z izvirnikom v emojščini.

Drugi jaz

Korak ni več enak;

predrugačen je.

Morda je za to kriva čuječnost,

ki mi sledi po ulicah

ali pa izgubljene silhuete —

temni obrisi, ki sem jih pustila za sabo.

Še včeraj sem kakor drevo,

stegovala pajčevinaste veje,

da bi dosegla ptice.

Danes pa …

Danes je po lahkotnosti

prišla sopara —

tudi ta je zdaj del mene.

Alterirana sem.

Kot sestavljanka združujem

včeraj

in

danes.

V tem prostoru nisem več zasidrana,

kakor gugalnica niham

semtertja semtertja

In stopinje …

Če bi hodila, bi bile živalske.

 Utemeljitev žirije

Drugi jaz Doroteje Drevenšek (2005) je intimistična pesem o notranji preobrazbi, zgrajena okoli podobe koraka, ki se po poti (branja) spremeni, kot se je spremenila tudi lirska subjektka, ki nam pesem pripoveduje. Tako prvi kot drugi jaz, ki je šele v nastajanju in bo pesmi dal naslov, sta spletena iz močnih podob, ki priklicujejo prostor otroštva (gugalnica, sestavljanka) in narave (drevo, ptice, sopara). Univerzalne podobe, ki jih lahko kot svoje začuti sleherni bralec, v tej pesmi delujejo sveže, za kar poskrbita pesničin izčiščen jezik in odličen občutek za ritem, ki se najlepše izrazi v verzu semtertja semtertja, oponašajoč tako gugalnico kot bivanjsko občutenje lirske subjektke.

Čeprav se pesem od izvirnika nekoliko odmakne in izpusti simbol šahovske figure, to stori s poslanstvom, ki ji ga komaj očitamo – da bi lepše zazvenela avtorska pesem z močnim sporočilom.

---

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta, je letos potekal že osmič. Pripravljajo ga Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka in festival 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

S knjigo nismo nikoli sami

Letošnji 26. festival Slovenski dnevi knjige – Ko te napiše knjiga v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka pod sloganom Najdi svojo knjigo, najdi svoj svet. Moj zadnji knjižni svet je bil vstop v intimno, osebno izkušnjo mariborske avtorice, ki z bralci in z bralkami deli svojo pot spoprijemanja s perfekcionizmom. To ni bil lahkoten, igriv preskok v domišljijski svet, tudi razrešitve kakšnega romantičnega ljubezenskega trikotnika nismo spremljali. Poleg različnih plati avtoričinega življenja sem kot bralka spoznala perfekcionizem tudi s strokovne plati, kjer sem si dovolila, pa se je zgodil tudi kakšen »aha moment«, v katerem sem prepoznala lastno vedenje.

“Pestrost svetov, ki jih ponujajo knjige, je neskončen, prebrano nas lahko nasmeji ali razžalosti, lahko se naučimo novih spretnosti ali pa se na podlagi prebranega odločimo  za __________ (dopolni po lastni izbiri). ”

»Noben prijatelj ni tako zvest, kakor knjiga,« je rekel Ernest Hemingway. S knjigo nismo nikoli sami, saj nam vedno in povsod, kadar jih želimo ali potrebujemo, delajo družbo nam zvesti junaki. Knjiga nas spremlja doma, na delovnem mestu ali med izobraževanjem, na oddihu, v roke jo vzamemo, ko iščemo rešitve. Knjiga je lahko tudi odlično darilo.

Foto: Mitja Lorenčič

Festival smo tudi tokrat pripravili v dveh delih; prvi, predfestivalski del smo, v okviru svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, izvedli že v aprilu, med 30. 5. in 3. 6. 2023 pa v Maribor prinašamo še osrednje festivalske dni. Tudi letos s knjižnim sejmom na Grajskem trgu ter odrom, ki bo dopoldne namenjen predvsem otroškemu in mladinskemu programu. Večerni del programa tokrat predstavljamo na novi lokaciji, v sodelovanju s KUD Codo v atriju Vetrinjskega dvora. Nadaljujemo s podeljevanjem nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, in se podeljuje v Mestni občini Maribor. Ker je letošnje leto za Mladinski kulturni center Maribor praznično, saj praznujemo 30 let, pa obujamo tudi večer karaok, na katerem se bodo najpogumnejši preizkusili ob prepevanju slovenskih zimzelenih pesmi.

Slovenski dnevi knjige vsa ta leta ne bi bili mogoči brez podpore Mestne občine Maribor, ki že od leta 2019 nosi naziv Branju prijazna občina, v zadnjih dveh desetletjih pa tudi Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, zato zahvala obema za prepoznan doprinos na področju razvoja in širjenja kvalitetnih literarnih dogodkov. Zahvala tudi številnim partnerjem, ki sooblikujejo program festivala, in ga tako bogatijo. Da pa bo festival odlična izkušnja za vse nas, sta poskrbela programski odbor ter ekipa, ki bo v naslednjih dneh dihala za festival, zato iskrena zahvala tudi vsem vam.

Ljubitelji in ljubiteljice literature ter obiskovalci in obiskovalke kulturnih dogodkov, vabljeni k odkrivanju novih knjižnih svetov tako, da v naslednjih dneh obiščete katerega izmed festivalskih prizorišč, z nakupom knjig podprete avtorje, avtorice in založnike, z obiskom in aplavzom pa vse nastopajoče. 

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor