Znanih je pet nominirancev literarnega natečaja Ali govoriš emojščino? 2024

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, ki ga MKC Maribor organizira pod okriljem literarnega programa MKC Črka in v sklopu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, je namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta. Letos je potekal že devetič.

Za natečaj je bilo letošnje leto eno izmed rekordnih let, nanj je namreč prispelo kar 64 domišljenih, izvirnih in globoko avtorskih prevodov pesmi, ki jih je prebrala žirija v sestavi Matic Ačko ter Ajda Strajnar. Ob branju prispelih prevodov sta se osredotočila na odličnost pesmi, inovativnost prevajanja simbolov in to, kako prevod poustvarja občutek ter formo izvirne pesmi, ki jo je letos v emojščini napisala mlada pesnica in lanska zmagovalka natečaja, Doroteja Drevenšek.

Najboljših pet prevodov po mnenju žirije so napisali Sandro čeh, Neža Cerinšek, Alja Pušič, Eva Šubic in Miha Ferlinc.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni prireditvi natečaja, ki bo soboto, 25. maja 2024, ob 11. uri na Grajskem trgu v Mariboru, na odru knjižnega sejma. Skozi pogovor, ki ga bosta usmerjala člana žirije Matic Ačko in Ajda Strajnar, boste lahko spoznali njihovo ustvarjanje ter slišali njihove interpretacije pesmi, nato pa bo sledila razglasitev zmagovalke ali zmagovalca.

 Vsem sodelujočim prevajalcem in prevajalkam iskreno čestitamo za dobro opravljen ustvarjalni izziv, nominirancem pa še posebej čestitamo za uvrstitev v finalni del natečaja!

V nadaljevanju lahko odkrijete izbrane prevode in jih primerjate z izvirno pesmijo v emojščini.  

---

ALJA PUŠIČ

noči se šteje v gigapaskalih

če imaš v mraku zmeraj še en zavoj do doma, ne veš, kje si doma. v tej temi nihče ne ve več. vsako drevo je označeno za posek in ulice brez dreves ne povedo svojih imen. zvokov je zmeraj več in zmeraj manj slišiš. za tem ovinkom pa res … 

čisto (tiho)

(nikoli) doma

enkrat sem napisala, da sem izgubila okno, in nihče ni vedel, kaj sem mislila, pa sem mislila točno to. zaradi obtežb na obrazih, ki se neugodno razpotegnejo čez celotne ploskve, se zdi gigapaskal prava mera za to

temo

čeden moški je 6 čevljev visok, ampak v tej noči sredi mesta iz ulic brez dreves, te 6 dolžin čevlja, skrbno zloženih, ne pripelje domov.

gigapaskal te tukaj, samo še en zavoj od doma, tako stisne, da izgineš.

nič več

izgubljena (čisto)

(neznansko) čista

Foto: Luka Pirš

Pesem noči se šteje v gigapaskalih avtorice Alje Pušič bralca ali bralko nemudoma postavi v temačen, neudoben akord; iz temnih ulic izluščimo lirski subjekt ženske, ki se tavajoča v svoji samoti vedno bolj poseda pod gigapaskali tesnobe. Skozi izjemno izdelano liriko se avtorica loti še kako aktualne feministične teme današnjega časa – univerzalna izkušnja strahu ob vračanju domov po temnih ulicah mesta vse bolj vstopa tudi v javni diskurz ženske izkušnje. Avtorica že v naslovu pesmi spretno uporabi fizikalno enoto za opis kompleksnega čustvenega stanja. Kljub osamljenosti osrednjega lika avtorica s spretno formuliranimi povedmi iz subjektivne in intimne tesnobe kaj hitro izlušči neko kolektivno resnico – v svojih strahovih in svojih izkušnjah namreč nikoli nismo sami.

---

EVA ŠUBIC

Tvoje korenine v mestnem jedru

Ko hodiš po mestu, moraš paziti,

da se ne zaletiš v luno.

Da ne razpadeš in obležiš kot deblo

že dolgo mrtvih dreves.

Všeč mi je, da grem lahko zvečer sama po mestu!

Ne veš ali je privid

ali le nova politična kampanja.

Tipaš po svojih vejah.

Ob padcu si izgubil veverico

in izpustil dragocena jajca sinic

(ne veš, če bi povedal mami).

Z iglicami nežno pivnaš rumenjak.

Čakaš, da bi se nažgale luči.

Da bi v nemih stolpnicah oživeli ljudje,

napolnili dvigala s prihodom.

Pozabljaš, da luna izginja –

bojiš se smrti brez krivca.

Oblaki se vztrajno podajajo v tire,

sence združujejo v noč.

Medel ropot izza vogala namiguje obisk

Boga ali smrti ali obojega,

pa je le potepuški pes,

ki se zlekne ob najdebelejši veji

(narava nikoli ne umira sama).

Zjutraj na nebu drobna sinica.

Jutranji sprehajalci psov pravijo,

da danes poje

še posebej lepo.

Foto: Matic Ačko

Vsaka od šestih kitic pesmi Tvoje korenine v mestnem jedru avtorice Eve Šubic nosi svoje sporočilo in živi kot svoja lastna mikro celota, a vendar tudi celotna pesem deluje kot koherenten mozaik teh dragocenih drobnih fragmentov. Kot vse finalne pesmi se ponaša z bogatim besediščem, avtorica pa je tudi izjemno spretna z metaforami, ki so sveže in inovativne, četudi dostopne v svoji preprosti goloti. Skozi drobne impresije, ki se ves čas gibljejo med urbanim in naravnim prostorom, med ulicami mesta in vejami gozda, na koncu pred nami nenadoma kot podrto drevo ali luna za vogalom zasveti neka višja resnica, ki brezkompromisno ustavi naš bralni korak in takoj za tem odpre paleto nadaljnjih vprašanj ter premislekov. Pesem Tvoje korenine v mestnem jedru uspe doseči to, kar v dobrih pesmih vedno znova iščemo – zapustimo jo nekoliko drugačni, kot smo vanjo stopili. Včasih je pač ravno potepuški pes tisti, ki nam v odsotnosti Boga prinese najdragocenejša spoznanja.

---

SANDRO ČEH

O O O O O O O O O

ob večerih pa se razdelimo

po balkonih plitvih blokov

zadeti od kajenja dimnikov

puh O O O

od sivih krošenj

v konjunkciji z nočno svetlobo

od tuljenja evakuacijskih siren v neki glavi

kumulusi so slepi še od jutrišnjega sonca

ki bo streljalo na nas

skozi njih in skozi okna

in bomo stali križemrok

s črnim križem čez obraz

ob večerih zemlja govori

v praznih stripovskih oblačkih

mi pa odgovarjamo

puh O O

puh O O O O O

puh O O O O

s praznimi prstani dima

ki jih spuščamo nad oblake češ

E.T. phone home

Foto: osebni arhiv avtorja

Avtor Sandro Čeh je v pesmi na inovativen in avtentičen način ujel krhek intimni pejsaž, ki pa se hkrati preliva v kolektivno izkušnjo neke mlade generacije našega časa. S spretnimi metaforami in izjemno izoblikovanimi verzi pred nas naslika žive urbane podobe v presečiščih večernih, nočnih in jutranjih svetlob ter nas z medmetom »puh, puh«, ki pesmi ne prekinja na grob način, skoraj zaziblje v neko subtilno ekstazo vsakdana. Pesem zaključi zelo močna zadnja tretjina, v kateri se vzpostavi nepričakovana komunikacija med nekim intimnim krogom ljudi in širokim zunanjim vesoljem, kar še dodatno začini prefinjen romantično-melanholičen ton celotne pesmi.

---

MIHA FERLINC

Roj zelenih hroščev

roj zelenih hroščev

se vrtinči v nežno noč

kot drobno mokro

listje se lepijo po tleh

kovinska krila praskajo

po redkem nočnem zraku

kričijo kot radijska statika

in oddaljeni sončni izbruhi

severni sij hroščev se širi

skozi gladko mesečino

ionska tančica

v valovih skriva belo luno

hladne zvezde bliskajo z neba

zdaj verjamem v objeme neznanih oblakov

ki mi z ostrimi nogami plezajo po hrbtu

Foto: Zarja Verk

Avtor Miha Ferlinc v pesmi Roj zelenih hroščev z ekonomičnostjo besed in kratko formo zelo živo naslika jasno osrednjo podobo oz. centralni koncept, iz katerega na prefinjen način izpelje več metafor. Odlikuje ga izjemno besedišče, pesem je polna nepričakovanih pridevnikov, ki bogatijo risbo in rišejo zgodbo. Tudi ta pesem postreže z močnim koncem – z nasprotujočim se občutkom objema in ostrih nog, ki »plezajo po hrbtu«, bralcu ne ponudi neke jasne pomiritve, a tudi tesnobe ne. Četudi bi orisani prizor za bralce lahko postal nelagoden ali celo strašljiv, pa se zdi, da lirski subjekt v njem ne vidi ali občuti nobene groze. Viharni roj hroščev se pred našimi očmi levi v svojevrstno estetiko, poetiko, ki je dovolj hipnotična, da se ji pustimo pogoltniti.

---

NEŽA CERINŠEK

dobro spi se vidimo jutri

pospravljeni v mesena ohišja

sprejemljivih stanovanj

napolnjujemo svoje prostore

v redu

vračajoč na police

vrtinči brezglasja

in češe korenine

kot da je nekje nekdo

ki prestavlja in poseda

ljubeče in skrbno

vse te ljudi

v njihovih odločitvah

umirjen

samo še malo zadihaj

zgladi repenčenja

nikakor zato

ker so nespodobna

temveč

ker je nekdo obrnil gumb

in se vsi umerjamo v nemem filmu

napolnjujemo votlost

z belim šumom

vsi hkrati

povsod po svetu je enako temno

nihče ne zaostaja

nihče ne prehiteva

in vsi smo enako prijetno utrujeni

za svojimi okni

poljubljamo sebe z otroškimi obrazi

v svežih posteljninah

se dajemo spat s pravljico

brez krikov

in tankov

in nožev

in smeti

in nasprotovanj

plavajoče breztežnostni

vsi hkrati

v polsnu načrtujemo

v polsnu je mogoče

v prijetnih domovih

domiti v objemih sebi

in spadati

in spati

Foto: osebni arhiv avtorice

Četudi je pesem dobro spi se vidimo jutri avtorice Neže Cerinšek subtilno vpeta v dogajanja globalne sedanjosti, znotraj tega okvirja kljub morebitnim pričakovanjem išče pomiritev in spokoj. Bralca ali bralko objame v nek umirjen, ljubeč, skoraj utopičen večer, ki ga kot kolektivno pleme ali globalna družina opazujemo iz varnih zavetjih naših domov. Kljub svoji mehkobi in utopičnosti jezik nikjer ne zdrsne v patetiko in tudi ne zapade v klišeje. Verzi mestoma delujejo skoraj kot mantra ali molitev, ki jo ponavljamo sami pri sebi, da preživimo vsakdan.

Osrednji prostor, ki ga avtorica nežno ponuja bralcu, je urban – pospravljena mestna stanovanja sicer niso popolna, a vendar so zadostna; dovolj, da se v njih vsaj momentalno skupaj z avtorico počutimo varno in domače. Kljub vsemu temu pa skozi pesem podzavestno ugotavljamo, da je ta občutek domačnosti in navidezne urejenosti velikokrat zgolj to – občutek.

Vabljeni k branju programske knjižice 27. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Vabljeni k branju programske knjižice 27. slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo povezavo.

Marja Guček: Dialog in trajnost z roko v roki z dobrimi knjigami

Letošnji 27. festival Slovenski dnevi knjige Ko te napiše knjiga, v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, poteka pod sloganom Na preži. Slogan festivala spodbuja k razmišljanju in dialogu.

Začnemo lahko že pri sebi – vprašajmo se, ali smo večino časa »na preži«, v pričakovanju, kaj vse (slabega) se nam bo zgodilo, ali pa zmoremo ter si želimo tudi drugačnega delovanja in razmišljanja.

Foto: Mitja Lorenčič

Ali smo na preži tudi v delovnem okolju? Kako (konstantni) občutek »biti na preži« vpliva na ustvarjalni proces, tako pomemben za vse ustvarjalce, povezane s poljem literature?

Mladinski kulturni center Maribor je festival tudi letos pripravil v dveh delih. Aprila so se nam v okviru praznovanja svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic priključili novi partnerji, česar smo še posebej veseli. Junija bo na različnih lokacijah po Mariboru potekal osrednji del festivala. Tudi letos s knjižnim sejmom na Grajskem trgu ter odrom, ki bo dopoldne namenjen predvsem otroškemu in mladinskemu programu, popoldne pa raznolikim literarnim in knjižnim vsebinam.

Že tretje leto smo pokrovitelji nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Komisija je v okviru predfestivalskega dogajanja razkrila imena treh nominirancev v letošnji kategoriji prevodnega stripa oz. risoromana za otroke in mladino. Na naši spletni strani www.mkc.si so na ogled video intervjuji z nominiranci; Izarjem Lunačkom, Boštjanom Gorencem – Pižamo ter Špelo Žakelj. Seveda v programskem delu festivala nismo pozabili na velik jubilej, 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – obiskovalci festivala bodo lahko »maistrovali« ob uličnem performansu ter več dogodkih, na katerih bo v ospredju njegova poezija. V okviru programa se bomo posebej poklonili tudi ambasadorki knjig in branja Manci Košir, ki nas je nedavno zapustila.

Po mnogih malih korakih, ki jih Mladinski kulturni center Maribor vpeljuje v pripravo in izvedbo različnih dogodkov ter v svoje delovanje na področju trajnosti, smo se v sodelovanju z Ekologi brez meja letos podali na pot pridobitve naziva »zero waste dogodek«.

Ekipa festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je izziv sprejela, tako da bomo v okviru festivala delovali in razmišljali tudi o tem, kako izvesti literarne festivale na način, da ob tem nastane čim manj odpadkov.

Slovenski dnevi knjige v Mariboru vsa ta leta ne bi bili mogoči brez podpore Mestne občine Maribor, ki že od leta 2019 nosi naziv Branju prijazna občina, že vse od začetka pa nas podpira tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, zato zahvala obema, da prepoznavata naš doprinos na področju razvoja in širjenja bralne kulture ter kakovostnih literarnih dogodkov. Zahvala tudi številnim partnerjem, ki sooblikujejo program festivala in ga tako bogatijo. Da bo festival odlična izkušnja za vse nas, pa sta poskrbela programski odbor ter ekipa, ki bo v naslednjih dneh dihala za festival, zato iskrena zahvala tudi vsem njim.

Vabimo vas, da z nakupom knjig na festivalu podprete avtorje in založnike, z obiskom in aplavzom pa vse nastopajoče. Vabljeni, da se v naslednjih dnevih najdemo in objamemo na ulicah Maribora.

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor

Najboljši prevod iz emojščine je uspel Doroteji Drevenšek

Na Grajskem trgu smo v torek, 30. maja, razglasili zmagovalke letošnjega natečaja Ali govoriš emojščino?.

Na natečaj je letos prispelo 48 avtorskih prevodov pesmi, ki jo je v emojščini napisala mlada pesnica Nika Gradišek. Žirija v sestavi vodje festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Petre Kolmančič in vodje knjižnega sejma s spremljevalnim programom Nine Medved je izbrala štiri najboljše. Po mnenju žirije so letos naboljše prevode napisale Neža Cerinšek, Patricia Županovič, Doroteja Drevenšek in Mia Lebar. Posebno pohvalo je žirija izrekla tudi prevodoma Tiana Vidica in Toma Crnjakoviča.

Zmagovalka letošnjega natečaja je Doroteja Drevenšek, ki je prepričala s pesmijo Drugi jaz.

Pesem si lahko spodaj tudi preberete in jo primerjate z izvirnikom v emojščini.

Drugi jaz

Korak ni več enak;

predrugačen je.

Morda je za to kriva čuječnost,

ki mi sledi po ulicah

ali pa izgubljene silhuete —

temni obrisi, ki sem jih pustila za sabo.

Še včeraj sem kakor drevo,

stegovala pajčevinaste veje,

da bi dosegla ptice.

Danes pa …

Danes je po lahkotnosti

prišla sopara —

tudi ta je zdaj del mene.

Alterirana sem.

Kot sestavljanka združujem

včeraj

in

danes.

V tem prostoru nisem več zasidrana,

kakor gugalnica niham

semtertja semtertja

In stopinje …

Če bi hodila, bi bile živalske.

 Utemeljitev žirije

Drugi jaz Doroteje Drevenšek (2005) je intimistična pesem o notranji preobrazbi, zgrajena okoli podobe koraka, ki se po poti (branja) spremeni, kot se je spremenila tudi lirska subjektka, ki nam pesem pripoveduje. Tako prvi kot drugi jaz, ki je šele v nastajanju in bo pesmi dal naslov, sta spletena iz močnih podob, ki priklicujejo prostor otroštva (gugalnica, sestavljanka) in narave (drevo, ptice, sopara). Univerzalne podobe, ki jih lahko kot svoje začuti sleherni bralec, v tej pesmi delujejo sveže, za kar poskrbita pesničin izčiščen jezik in odličen občutek za ritem, ki se najlepše izrazi v verzu semtertja semtertja, oponašajoč tako gugalnico kot bivanjsko občutenje lirske subjektke.

Čeprav se pesem od izvirnika nekoliko odmakne in izpusti simbol šahovske figure, to stori s poslanstvom, ki ji ga komaj očitamo – da bi lepše zazvenela avtorska pesem z močnim sporočilom.

---

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta, je letos potekal že osmič. Pripravljajo ga Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka in festival 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

S knjigo nismo nikoli sami

Letošnji 26. festival Slovenski dnevi knjige – Ko te napiše knjiga v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka pod sloganom Najdi svojo knjigo, najdi svoj svet. Moj zadnji knjižni svet je bil vstop v intimno, osebno izkušnjo mariborske avtorice, ki z bralci in z bralkami deli svojo pot spoprijemanja s perfekcionizmom. To ni bil lahkoten, igriv preskok v domišljijski svet, tudi razrešitve kakšnega romantičnega ljubezenskega trikotnika nismo spremljali. Poleg različnih plati avtoričinega življenja sem kot bralka spoznala perfekcionizem tudi s strokovne plati, kjer sem si dovolila, pa se je zgodil tudi kakšen »aha moment«, v katerem sem prepoznala lastno vedenje.

“Pestrost svetov, ki jih ponujajo knjige, je neskončen, prebrano nas lahko nasmeji ali razžalosti, lahko se naučimo novih spretnosti ali pa se na podlagi prebranega odločimo  za __________ (dopolni po lastni izbiri). ”

»Noben prijatelj ni tako zvest, kakor knjiga,« je rekel Ernest Hemingway. S knjigo nismo nikoli sami, saj nam vedno in povsod, kadar jih želimo ali potrebujemo, delajo družbo nam zvesti junaki. Knjiga nas spremlja doma, na delovnem mestu ali med izobraževanjem, na oddihu, v roke jo vzamemo, ko iščemo rešitve. Knjiga je lahko tudi odlično darilo.

Foto: Mitja Lorenčič

Festival smo tudi tokrat pripravili v dveh delih; prvi, predfestivalski del smo, v okviru svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, izvedli že v aprilu, med 30. 5. in 3. 6. 2023 pa v Maribor prinašamo še osrednje festivalske dni. Tudi letos s knjižnim sejmom na Grajskem trgu ter odrom, ki bo dopoldne namenjen predvsem otroškemu in mladinskemu programu. Večerni del programa tokrat predstavljamo na novi lokaciji, v sodelovanju s KUD Codo v atriju Vetrinjskega dvora. Nadaljujemo s podeljevanjem nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, in se podeljuje v Mestni občini Maribor. Ker je letošnje leto za Mladinski kulturni center Maribor praznično, saj praznujemo 30 let, pa obujamo tudi večer karaok, na katerem se bodo najpogumnejši preizkusili ob prepevanju slovenskih zimzelenih pesmi.

Slovenski dnevi knjige vsa ta leta ne bi bili mogoči brez podpore Mestne občine Maribor, ki že od leta 2019 nosi naziv Branju prijazna občina, v zadnjih dveh desetletjih pa tudi Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, zato zahvala obema za prepoznan doprinos na področju razvoja in širjenja kvalitetnih literarnih dogodkov. Zahvala tudi številnim partnerjem, ki sooblikujejo program festivala, in ga tako bogatijo. Da pa bo festival odlična izkušnja za vse nas, sta poskrbela programski odbor ter ekipa, ki bo v naslednjih dneh dihala za festival, zato iskrena zahvala tudi vsem vam.

Ljubitelji in ljubiteljice literature ter obiskovalci in obiskovalke kulturnih dogodkov, vabljeni k odkrivanju novih knjižnih svetov tako, da v naslednjih dneh obiščete katerega izmed festivalskih prizorišč, z nakupom knjig podprete avtorje, avtorice in založnike, z obiskom in aplavzom pa vse nastopajoče. 

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor