Prejemnik nagrade Vasje Cerarja je Boštjan Gorenc Pižama

Slovenski dnevi knjige v Mariboru - ko te napiše knjiga 2024

Nagrado Vasje Cerarja prejel Boštjan Gorenc Pižama

Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) sta v letu 2024 nagrado Vasje Cerarja podelila Boštjanu Gorencu Pižami za prevod serije Pasji Mož avtorja Dava Pilkeyja. Prejemnika nagrade Vasje Cerarja za leto 2024 smo razglasili v torek, 21. maja 2024, na slavnostnem odprtju 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Stand-up komika, nagrajenega pisatelja in prevajalca ter raperja Boštjana Gorenca poznajo bralci vseh starosti: v vlogi prevajalca morda najbolje manjši otroci in najstniki, saj jim je med drugim približal serije o kapitanu Gatniku, Pasjem možu (avtor obeh je Dav Pilkey) in gospodu Gnilcu (Andy Stanton), kakor tudi uspešnice Krive so zvezde (John Green), Čudo (R. J. Palacio) ali Eleanor in Park (Rainbow Rowell).

Dobro pa ga poznajo tudi odrasli, saj je med drugim prevedel epsko Martinovo serijo Pesem ledu in ognja. Leta 2012 se je uvrstil na častno listo IBBY s prevodom knjige Dobra znamenja Neila Gaimana in Terryja Pratchetta, letos pa prejme nagrado Vasje Cerarja za prevode štirih Pilkeyjevih stripov o Pasjem možu: Kažin in kazen (2021, izvirni naslov: Grime and Punishment), 22 kaveljcev (2021; Fetch-22), Materin vrh (2022; Mothering Heights) in Dvajset tisoč bolh pod morjem (2023; Twenty Thousand Fleas under the Sea).

Knjige o Pasjem možu prevajalca nenehno postavljajo pred zahtevne izzive, kajti že sami naslovi so prepoznavne travestije znamenitih naslovov svetovne književnosti: Zločin in kazen, Kavelj 22, Viharni vrh in Dvajset tisoč milj pod morjem. Seveda tudi besedila prekipevajo od jezikovne domiselnosti.

Ta sega od mikroravni, kamor sodijo – pogosto govoreča – imena (Barky McTreeface za drevo v 22 kaveljcih) ali izvirni medmeti (KA-SHONK, BA-FLOMP, TRA-SKONK v Materinem vrhu), do makroravni, kot sta vpletanje dobesednih ali prirejenih citatov, celo svetopisemskih, in parodiranje znanih pesmic ali zlaganje pesmic z mislijo na povsem določeno melodijo.

Slovenjenje torej zahteva veliko razgledanost, jezikovno spretnost in konec koncev pogum, in vse te odlike izstopajo v Gorenčevih prevodih. Pomislimo samo na prevod drevesovega imena z Drevko Vejevšek ali omenjenih onomatopoetičnih medmetov s ČNKOLE, BMFOLE, RNKOLE, ali pa na straniščno zasoljene verzije priljubljenih pesmi. Med slednjimi je zgolj eden od mnogih primerov »Ringa, ringa raja, driskica prihaja« iz Materinega vrha; s tem prevajalec parira Pilkeyjevi travestiji otroške pesmice »Twinkle, twinkle, little star, how I wonder what you are«, ki se v izvirniku Materinega vrha glasi: »Stinkle, stinkle, little fart, blew my underwear apart«. Prevodi Pilkeyjevih stripov v duhovitosti in inteligentnosti prav nič ne zaostajajo za izvirniki, zato si Boštjan Gorenc več kot zasluži nagrado Vasje Cerarja za leto 2024.

pogovor s prejemnikom nagrade vasje cerarja

Pogovarjala se je Živa Mijatović.

o boštjanu gorencu pižami

Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske, in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Že od malih nog je zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. V književnih krogih se je najprej predstavil kot prevajalec.

Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o kapitanu Gatniku in Pasjem možu (Pilkey) ter gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Z Matejem de Ceccom je izdal štiri knjige stripov o Šnofijevi druščini, s katero spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008. sLOLvenski klasiki 1 so njegov solistični prvenec, ki je na knjižnem sejmu 2016 prejel nagrado knjiga leta in se prodal v več kot 12.000 izvodih.

Z Igorjem Šinkovcem sta ustvarila slikanice Kaj se skriva očku v bradi, Si že kdaj pokusil luno? in Si že kdaj jezdil morskega konjička?, z Ano Razpotnik Donati pa slikanico Botrovo darilo. S Tanjo Komadina sta po motivih Cankarjeve zbirke črtic Moje življenje naredila strip Moj lajf, ki je zaživel na odru Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Sebastijana Horvata. Z Jako Vukotičem sta ob pomoči dr. Kozma Ahačiča v knjigo Reformatorji v stripu ujela življenji Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, po motivih knjige pa je nastala predstava Reformatorji na odru, kjer Pižama nastopa skupaj z Nikom Škrlecem. Z Jako Vukotičem je združil ustvarjalne moči tudi pri knjigi Huda risinja. Boštjan Gorenc se ukvarja tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkastov. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil bivši predsednik Borut Pahor: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu.

Znanih je pet nominirancev literarnega natečaja Ali govoriš emojščino? 2024

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, ki ga MKC Maribor organizira pod okriljem literarnega programa MKC Črka in v sklopu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, je namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta. Letos je potekal že devetič.

Za natečaj je bilo letošnje leto eno izmed rekordnih let, nanj je namreč prispelo kar 64 domišljenih, izvirnih in globoko avtorskih prevodov pesmi, ki jih je prebrala žirija v sestavi Matic Ačko ter Ajda Strajnar. Ob branju prispelih prevodov sta se osredotočila na odličnost pesmi, inovativnost prevajanja simbolov in to, kako prevod poustvarja občutek ter formo izvirne pesmi, ki jo je letos v emojščini napisala mlada pesnica in lanska zmagovalka natečaja, Doroteja Drevenšek.

Najboljših pet prevodov po mnenju žirije so napisali Sandro čeh, Neža Cerinšek, Alja Pušič, Eva Šubic in Miha Ferlinc.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni prireditvi natečaja, ki bo soboto, 25. maja 2024, ob 11. uri na Grajskem trgu v Mariboru, na odru knjižnega sejma. Skozi pogovor, ki ga bosta usmerjala člana žirije Matic Ačko in Ajda Strajnar, boste lahko spoznali njihovo ustvarjanje ter slišali njihove interpretacije pesmi, nato pa bo sledila razglasitev zmagovalke ali zmagovalca.

 Vsem sodelujočim prevajalcem in prevajalkam iskreno čestitamo za dobro opravljen ustvarjalni izziv, nominirancem pa še posebej čestitamo za uvrstitev v finalni del natečaja!

V nadaljevanju lahko odkrijete izbrane prevode in jih primerjate z izvirno pesmijo v emojščini.  

---

ALJA PUŠIČ

noči se šteje v gigapaskalih

če imaš v mraku zmeraj še en zavoj do doma, ne veš, kje si doma. v tej temi nihče ne ve več. vsako drevo je označeno za posek in ulice brez dreves ne povedo svojih imen. zvokov je zmeraj več in zmeraj manj slišiš. za tem ovinkom pa res … 

čisto (tiho)

(nikoli) doma

enkrat sem napisala, da sem izgubila okno, in nihče ni vedel, kaj sem mislila, pa sem mislila točno to. zaradi obtežb na obrazih, ki se neugodno razpotegnejo čez celotne ploskve, se zdi gigapaskal prava mera za to

temo

čeden moški je 6 čevljev visok, ampak v tej noči sredi mesta iz ulic brez dreves, te 6 dolžin čevlja, skrbno zloženih, ne pripelje domov.

gigapaskal te tukaj, samo še en zavoj od doma, tako stisne, da izgineš.

nič več

izgubljena (čisto)

(neznansko) čista

Foto: Luka Pirš

Pesem noči se šteje v gigapaskalih avtorice Alje Pušič bralca ali bralko nemudoma postavi v temačen, neudoben akord; iz temnih ulic izluščimo lirski subjekt ženske, ki se tavajoča v svoji samoti vedno bolj poseda pod gigapaskali tesnobe. Skozi izjemno izdelano liriko se avtorica loti še kako aktualne feministične teme današnjega časa – univerzalna izkušnja strahu ob vračanju domov po temnih ulicah mesta vse bolj vstopa tudi v javni diskurz ženske izkušnje. Avtorica že v naslovu pesmi spretno uporabi fizikalno enoto za opis kompleksnega čustvenega stanja. Kljub osamljenosti osrednjega lika avtorica s spretno formuliranimi povedmi iz subjektivne in intimne tesnobe kaj hitro izlušči neko kolektivno resnico – v svojih strahovih in svojih izkušnjah namreč nikoli nismo sami.

---

EVA ŠUBIC

Tvoje korenine v mestnem jedru

Ko hodiš po mestu, moraš paziti,

da se ne zaletiš v luno.

Da ne razpadeš in obležiš kot deblo

že dolgo mrtvih dreves.

Všeč mi je, da grem lahko zvečer sama po mestu!

Ne veš ali je privid

ali le nova politična kampanja.

Tipaš po svojih vejah.

Ob padcu si izgubil veverico

in izpustil dragocena jajca sinic

(ne veš, če bi povedal mami).

Z iglicami nežno pivnaš rumenjak.

Čakaš, da bi se nažgale luči.

Da bi v nemih stolpnicah oživeli ljudje,

napolnili dvigala s prihodom.

Pozabljaš, da luna izginja –

bojiš se smrti brez krivca.

Oblaki se vztrajno podajajo v tire,

sence združujejo v noč.

Medel ropot izza vogala namiguje obisk

Boga ali smrti ali obojega,

pa je le potepuški pes,

ki se zlekne ob najdebelejši veji

(narava nikoli ne umira sama).

Zjutraj na nebu drobna sinica.

Jutranji sprehajalci psov pravijo,

da danes poje

še posebej lepo.

Foto: Matic Ačko

Vsaka od šestih kitic pesmi Tvoje korenine v mestnem jedru avtorice Eve Šubic nosi svoje sporočilo in živi kot svoja lastna mikro celota, a vendar tudi celotna pesem deluje kot koherenten mozaik teh dragocenih drobnih fragmentov. Kot vse finalne pesmi se ponaša z bogatim besediščem, avtorica pa je tudi izjemno spretna z metaforami, ki so sveže in inovativne, četudi dostopne v svoji preprosti goloti. Skozi drobne impresije, ki se ves čas gibljejo med urbanim in naravnim prostorom, med ulicami mesta in vejami gozda, na koncu pred nami nenadoma kot podrto drevo ali luna za vogalom zasveti neka višja resnica, ki brezkompromisno ustavi naš bralni korak in takoj za tem odpre paleto nadaljnjih vprašanj ter premislekov. Pesem Tvoje korenine v mestnem jedru uspe doseči to, kar v dobrih pesmih vedno znova iščemo – zapustimo jo nekoliko drugačni, kot smo vanjo stopili. Včasih je pač ravno potepuški pes tisti, ki nam v odsotnosti Boga prinese najdragocenejša spoznanja.

---

SANDRO ČEH

O O O O O O O O O

ob večerih pa se razdelimo

po balkonih plitvih blokov

zadeti od kajenja dimnikov

puh O O O

od sivih krošenj

v konjunkciji z nočno svetlobo

od tuljenja evakuacijskih siren v neki glavi

kumulusi so slepi še od jutrišnjega sonca

ki bo streljalo na nas

skozi njih in skozi okna

in bomo stali križemrok

s črnim križem čez obraz

ob večerih zemlja govori

v praznih stripovskih oblačkih

mi pa odgovarjamo

puh O O

puh O O O O O

puh O O O O

s praznimi prstani dima

ki jih spuščamo nad oblake češ

E.T. phone home

Foto: osebni arhiv avtorja

Avtor Sandro Čeh je v pesmi na inovativen in avtentičen način ujel krhek intimni pejsaž, ki pa se hkrati preliva v kolektivno izkušnjo neke mlade generacije našega časa. S spretnimi metaforami in izjemno izoblikovanimi verzi pred nas naslika žive urbane podobe v presečiščih večernih, nočnih in jutranjih svetlob ter nas z medmetom »puh, puh«, ki pesmi ne prekinja na grob način, skoraj zaziblje v neko subtilno ekstazo vsakdana. Pesem zaključi zelo močna zadnja tretjina, v kateri se vzpostavi nepričakovana komunikacija med nekim intimnim krogom ljudi in širokim zunanjim vesoljem, kar še dodatno začini prefinjen romantično-melanholičen ton celotne pesmi.

---

MIHA FERLINC

Roj zelenih hroščev

roj zelenih hroščev

se vrtinči v nežno noč

kot drobno mokro

listje se lepijo po tleh

kovinska krila praskajo

po redkem nočnem zraku

kričijo kot radijska statika

in oddaljeni sončni izbruhi

severni sij hroščev se širi

skozi gladko mesečino

ionska tančica

v valovih skriva belo luno

hladne zvezde bliskajo z neba

zdaj verjamem v objeme neznanih oblakov

ki mi z ostrimi nogami plezajo po hrbtu

Foto: Zarja Verk

Avtor Miha Ferlinc v pesmi Roj zelenih hroščev z ekonomičnostjo besed in kratko formo zelo živo naslika jasno osrednjo podobo oz. centralni koncept, iz katerega na prefinjen način izpelje več metafor. Odlikuje ga izjemno besedišče, pesem je polna nepričakovanih pridevnikov, ki bogatijo risbo in rišejo zgodbo. Tudi ta pesem postreže z močnim koncem – z nasprotujočim se občutkom objema in ostrih nog, ki »plezajo po hrbtu«, bralcu ne ponudi neke jasne pomiritve, a tudi tesnobe ne. Četudi bi orisani prizor za bralce lahko postal nelagoden ali celo strašljiv, pa se zdi, da lirski subjekt v njem ne vidi ali občuti nobene groze. Viharni roj hroščev se pred našimi očmi levi v svojevrstno estetiko, poetiko, ki je dovolj hipnotična, da se ji pustimo pogoltniti.

---

NEŽA CERINŠEK

dobro spi se vidimo jutri

pospravljeni v mesena ohišja

sprejemljivih stanovanj

napolnjujemo svoje prostore

v redu

vračajoč na police

vrtinči brezglasja

in češe korenine

kot da je nekje nekdo

ki prestavlja in poseda

ljubeče in skrbno

vse te ljudi

v njihovih odločitvah

umirjen

samo še malo zadihaj

zgladi repenčenja

nikakor zato

ker so nespodobna

temveč

ker je nekdo obrnil gumb

in se vsi umerjamo v nemem filmu

napolnjujemo votlost

z belim šumom

vsi hkrati

povsod po svetu je enako temno

nihče ne zaostaja

nihče ne prehiteva

in vsi smo enako prijetno utrujeni

za svojimi okni

poljubljamo sebe z otroškimi obrazi

v svežih posteljninah

se dajemo spat s pravljico

brez krikov

in tankov

in nožev

in smeti

in nasprotovanj

plavajoče breztežnostni

vsi hkrati

v polsnu načrtujemo

v polsnu je mogoče

v prijetnih domovih

domiti v objemih sebi

in spadati

in spati

Foto: osebni arhiv avtorice

Četudi je pesem dobro spi se vidimo jutri avtorice Neže Cerinšek subtilno vpeta v dogajanja globalne sedanjosti, znotraj tega okvirja kljub morebitnim pričakovanjem išče pomiritev in spokoj. Bralca ali bralko objame v nek umirjen, ljubeč, skoraj utopičen večer, ki ga kot kolektivno pleme ali globalna družina opazujemo iz varnih zavetjih naših domov. Kljub svoji mehkobi in utopičnosti jezik nikjer ne zdrsne v patetiko in tudi ne zapade v klišeje. Verzi mestoma delujejo skoraj kot mantra ali molitev, ki jo ponavljamo sami pri sebi, da preživimo vsakdan.

Osrednji prostor, ki ga avtorica nežno ponuja bralcu, je urban – pospravljena mestna stanovanja sicer niso popolna, a vendar so zadostna; dovolj, da se v njih vsaj momentalno skupaj z avtorico počutimo varno in domače. Kljub vsemu temu pa skozi pesem podzavestno ugotavljamo, da je ta občutek domačnosti in navidezne urejenosti velikokrat zgolj to – občutek.

Vabljeni k branju programske knjižice 27. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Vabljeni k branju programske knjižice 27. slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo povezavo.

Petra Kolmančič: Na preži za dobrimi knjigami in vznemirljivimi literarnimi svetovi

Komaj se je zaključilo aprilsko dogajanje, povezano s svetovnim dnevom knjige, že je tu drugi del 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo pod vodilnim sloganom Na preži potekal od 21. do 25. maja 2024 na različnih prizoriščih v Mariboru.

Letos smo z izbranim sloganom prvič pod skupnim dežnikom z Ljubljano in nekaterimi drugimi partnerskimi kraji. Skupaj z ustvarjalkami in ustvarjalci želimo izpostaviti, da so v današnjih spreminjajočih se časih budnost, osredotočenost, prisotnost in čuječnost pomembne veščine, ki nam pomagajo pri navigaciji skozi naš burni in velikokrat negotovi vsakdan. Slogan Na preži se navezuje tudi na literarne ustvarjalke in ustvarjalce, ki s posebno zbranostjo in subtilnostjo spremljajo ter opazujejo svet in dogajanje, da bi ga nato čim bolj izvirno popisali v svojih verzih ali proznih delih.

Marsikaj skupnega z izbranim sloganom pa imajo tudi bralke in bralci – da bi v množici knjig ulovili tisto pravo, je treba biti ves čas na preži za obetajočimi knjižnimi naslovi, odličnimi pisatelji in pisateljicami ter dobrimi zgodbami. V veselje mi je, da vam lahko pri tem, drage bralke in bralci, vsaj malo pomagamo – v Mariboru in partnerskih mestih bo med majem in junijem na voljo veliko obetajočih knjig, odličnih pisateljev in pisateljic, dobrih verzov in vznemirljivih zgodb; skupaj z njimi bomo vstopali v vedno vabljive nove knjižne svetove.

Foto: Dejan Bulut

Raznolik in razgiban festivalski program, ki smo ga pripravili v Mariboru, ponuja pestre in kakovostne vsebine za vse generacije. Knjižni sejem z aktualno ponudbo več kot dvajsetih slovenskih založb in živahnim spremljevalnim programom bo potekal vse dni festivala na Grajskem trgu, kjer se bo v dopoldanskem času odvijal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic. Ob knjižnem sejmu se bo na Grajskem trgu v štirih dneh zvrstilo preko štirideset dogodkov, na katerih bodo z nami različni akterji, ki skrbijo za živahno življenje knjig: avtorice in avtorji, uredniki, ilustratorji, prevajalci in založniki, s katerimi se bomo družili na Grajskem trgu.

Na svečani otvoritvi festivala bomo v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor odprli tematsko knjižno z naslovom Na preži za prežo ter razglasili prejemnika ali prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela.

V popoldanskem času bo vrata domačim in tujim literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem ter mnogokrat spregledani literaturi naših sosedov odprla Literarna hiša Maribor. Če smo že pri jubilejih – v program smo uvrstili kar nekaj dogodkov, s katerimi se priključujemo obeležitvi letošnjega Maistrovega leta, obeležili pa bomo tudi nedavna jubileja Marka Kravosa in Brede Pugelj. Članice humanitarnega združenja Inner Wheel Klub Maribor bodo obiskale izbrane mariborske ustanove, kjer bodo pripravile tradicionalna bralna srečanja Podarimo knjigo inbesedo.

Večerno prizorišče festivala bo atrij Vetrinjskega dvora, Vetrinjc – BarCoda, kjer pripravljamo kurirane večerne literarne dogodke, tako ali drugače povezane z letošnjo osrednjo temo, na katerih bodo nastopili ugledni literarni gostje. Na dvorišču Vetrinjskega dvora bo potekal tudi finalni del tradicionalnega Pesniškega turnirja, na katerem se bo edinemu viteškemu pesniškemu redu na svetu pridružil že 24. vitez ali vitezinja poezije, letošnja prireditev pa je posvečena Manci Košir.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili odlično pesnico in aktivno promotorko poezije Barbaro Korun – njena poezija zagotovo najbolj pristno izkazuje držo, ki ji je posvečen slogan letošnjega festivala, saj je plod velike budnosti, pozornosti, čutne razprtosti in mišljenjske neizprosnosti.

Veliko večerno pesniško branje posvečamo izidu antologije sodobnih pesnic Maribora, ki je pravkar izšla pri založbi Litera, uredila pa jo je Kristina Kočan. Na predstavitvi antologije bodo nastopile Danica Križanič Müller, Petra Bauman, Lidija Gačnik Gombač, Ana Svetel, Kristina Kočan, Nežka Struc in Nevenka Miklič Perne, dogodek bo vodila Zora A. Jurič.

Gostja večera LGBTQ+ poezije bo pesnica, mentorica izvirnih pesniških delavnic in vsestranska ustvarjalka Alja Adam. V program smo uvrstili tradicionalni že dvaindvajseti maraton mariborskih literatov in literatinj, festival pa bomo zaključili z zabavo s karaokami z izbranimi popevkami z zimzelenimi besedili, ki so jih napisali priznani slovenski pesniki in pesnice.

Slovenski dnevi knjige se bodo junija odvijali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, bogat program s knjižnim sejmom bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal na vrtu Lili Novy v Ljubljani.

Vabim vas, da skrbno prelistate strani programske brošure in iz programa, ki smo ga pripravili, izberete kaj zase. Na knjižnem sejmu na Grajskem trgu vas čaka veliko imenitnih knjig – tudi take, za katere boste prepričani, da so bile pisane prav za vas in za poletje, ki je že za vogalom …

Petra Kolmančič,

koordinatorica programa in vodja festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Marja Guček: Dialog in trajnost z roko v roki z dobrimi knjigami

Letošnji 27. festival Slovenski dnevi knjige Ko te napiše knjiga, v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, poteka pod sloganom Na preži. Slogan festivala spodbuja k razmišljanju in dialogu.

Začnemo lahko že pri sebi – vprašajmo se, ali smo večino časa »na preži«, v pričakovanju, kaj vse (slabega) se nam bo zgodilo, ali pa zmoremo ter si želimo tudi drugačnega delovanja in razmišljanja.

Foto: Mitja Lorenčič

Ali smo na preži tudi v delovnem okolju? Kako (konstantni) občutek »biti na preži« vpliva na ustvarjalni proces, tako pomemben za vse ustvarjalce, povezane s poljem literature?

Mladinski kulturni center Maribor je festival tudi letos pripravil v dveh delih. Aprila so se nam v okviru praznovanja svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic priključili novi partnerji, česar smo še posebej veseli. Junija bo na različnih lokacijah po Mariboru potekal osrednji del festivala. Tudi letos s knjižnim sejmom na Grajskem trgu ter odrom, ki bo dopoldne namenjen predvsem otroškemu in mladinskemu programu, popoldne pa raznolikim literarnim in knjižnim vsebinam.

Že tretje leto smo pokrovitelji nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Komisija je v okviru predfestivalskega dogajanja razkrila imena treh nominirancev v letošnji kategoriji prevodnega stripa oz. risoromana za otroke in mladino. Na naši spletni strani www.mkc.si so na ogled video intervjuji z nominiranci; Izarjem Lunačkom, Boštjanom Gorencem – Pižamo ter Špelo Žakelj. Seveda v programskem delu festivala nismo pozabili na velik jubilej, 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – obiskovalci festivala bodo lahko »maistrovali« ob uličnem performansu ter več dogodkih, na katerih bo v ospredju njegova poezija. V okviru programa se bomo posebej poklonili tudi ambasadorki knjig in branja Manci Košir, ki nas je nedavno zapustila.

Po mnogih malih korakih, ki jih Mladinski kulturni center Maribor vpeljuje v pripravo in izvedbo različnih dogodkov ter v svoje delovanje na področju trajnosti, smo se v sodelovanju z Ekologi brez meja letos podali na pot pridobitve naziva »zero waste dogodek«.

Ekipa festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je izziv sprejela, tako da bomo v okviru festivala delovali in razmišljali tudi o tem, kako izvesti literarne festivale na način, da ob tem nastane čim manj odpadkov.

Slovenski dnevi knjige v Mariboru vsa ta leta ne bi bili mogoči brez podpore Mestne občine Maribor, ki že od leta 2019 nosi naziv Branju prijazna občina, že vse od začetka pa nas podpira tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, zato zahvala obema, da prepoznavata naš doprinos na področju razvoja in širjenja bralne kulture ter kakovostnih literarnih dogodkov. Zahvala tudi številnim partnerjem, ki sooblikujejo program festivala in ga tako bogatijo. Da bo festival odlična izkušnja za vse nas, pa sta poskrbela programski odbor ter ekipa, ki bo v naslednjih dneh dihala za festival, zato iskrena zahvala tudi vsem njim.

Vabimo vas, da z nakupom knjig na festivalu podprete avtorje in založnike, z obiskom in aplavzom pa vse nastopajoče. Vabljeni, da se v naslednjih dnevih najdemo in objamemo na ulicah Maribora.

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor

Pogovori z nominiranci za nagrado Vasje Cerarja

V torek, 21. maja, bo na uradnem odprtju 27. edicije festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru znano, kateri od treh nominirancev je prejemnik letošnje nagrade Vasje Cerarja za vrhunske prevode mladinske književnosti. Otvoritev festivala in razglasitev prejemnika nagrade bo ob 12. uri pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor.

Za nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev skupaj z Mladinskim kulturnim centrom Maribor (MKC Maribor) letos podeljuje tretjič, so tokrat nominirani prevajalci

• Boštjan Gorenc - Pižama za prevode:

  • Dav Pilkey: Pasji mož: Kažin in kazen. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021.

  • Dav Pilkey: Pasji mož: 22 kaveljcev. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021.

  • Dav Pilkey: Pasji mož: Materin vrh. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022.

  • Dav Pilkey: Pasji mož: Dvajset tisoč bolh pod morjem. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023.

• Izar Lunaček za prevoda:

  • Joann Sfar, Lewis Trondheim, Manu Larcenet: Graščina. Zlati časi. Prevedel Izar Lunaček. Izola: Graffit, Ljubljana: Zavod Stripolis, 2020.

  • Joann Sfar, Lewis Trondheim, Kerascoët: Graščina. Somrak. Prevedel Izar Lunaček. Izola: Graffit, Ljubljana: Zavod Stripolis, 2022.

• Špela Žakelj za prevoda:

  • René Goscinny, Albert Uderzo: Obelix in družabniki. Prevedla Špela Žakelj. Ljubljana: Graffit, 2022.

  • Jean-Yves Ferri, Didier Conrad: Poglavarjeva hči. Prevedla Špela Žakelj. Ljubljana: Graffit, 2022.

S prevajalci smo se pogovarjali o knjižnih junakih in njihovih zgodbah v prevedenih knjigah, ki so jim prinesle nominacijo za nagrado, o njihovem delu, prepoznavnosti in cenjenosti prevajalskega dela ter tudi o tem, kaj jim nominacija pomeni in kako pomembna je stanovska nagrada Vasje Cerarja, ki jo bodo letos podelili v kategoriji strip oziroma risoroman.

Celotnim pogovorom lahko prisluhnete tukaj. Z nominiranci se je pogovarjala Živa Mijatović.

Boštjan Gorenc - Pižama: ‘‘Stripi pridejo do tebe.’’

Izar Lunaček: ‘‘Slovenščina je bila včasih manj hvaležen jezik za prevajanje stripov, z internetom pa se je to spremenilo.’’

Špela Žakelj: ‘‘Stripi so pogosto večplastni. Otroci berejo zgodbo premočrtno, odrasli prepoznajo asociacije.’’

V Mariboru gostovali nominiranci za nagrado Vasje Cerarja

Dogodki ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic

GOSTOVANJE NOMINIRANCEV ZA NAGRADO VASJE CERARJA V MARIBORU

Četrtek, 25. april 2024 // Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

V sklopu dogodkov ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic so v četrtek, 25. aprila 2024, Maribor obiskali letošnji nominiranci za nagrado Vasje Cerarja. Nagrado za najboljše prevode podeljujeta Društvo slovenskih književnih prevajalcev in MKC Maribor v sklopu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Nominiranci so gostovali na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Boštjan Gorenc, Izar Lunacek in Špela Žakelj so nominirani za vrhunske prevode izbranih del iz priljubljenih stripovskih serij Pasji mož, Asterix in Obelix in Graščina, ki so jih v slovenščino prevedli iz angleškega oziroma francoskega jezika. O svojem delu so se pogovarjali s študenti prevajanja na Oddelku za prevodoslovje na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer sta jih gostila dr. Melita Koletnik in dr. Simon Zupan, skupaj z mnogimi kolegi profesorji, ki so prav tako prišli poslušati srečanje, in oddelčnim alumni klubom.

Prejemnika ali prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja bomo razglasili v torek, 21. maja 2024, na slavnostni otvoritvi 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Fotografije: Nina Medved

Nagradni natečaj 2024: Ali govoriš emojščino?

Mladinski kulturni center Maribor in festival 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

razpisujeta

NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE USTVARJALKE IN USTVARJALCE

»Ali govoriš emojščino?«

Razpisujemo 9. nagradni natečaj za najboljši prevod pesmi, zapisane s čustvenčki, se pravi simboli oziroma sličicami, ki se uporabljajo v elektronski komunikaciji in izražajo razpoloženje, čustvo ali zanimanje. Izbor najbolj uspelih, drznih in kakovostnih prevodov bo objavljen na naši spletni strani in na Facebook straneh MKC Maribor in Dnevi knjige v Mariboru.

Poslane prevode bo ocenjevala literarna žirija, ki jo sestavljata nekdanja urednica študentske revije Liter Jezika Ajda Strajnar in pesnik, slamer, glasbenik in vsestranski ustvarjalec Matic Ačko, tudi večkratni finalist tega natečaja. Nagrada za najboljši prevod je honorar v višini 100 evrov v bruto znesku. Zmagovalec ali zmagovalka natečaja bo razglašen oziroma razglašena na knjižnem sejmu festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru ter povabljen ali povabljena k nastopu.

KAJ SO ČUSTVENČKI OZ. EMOTIKONI?

Čustvenčki so digitalni piktogrami, ki predstavljajo vsakdanje predmete ali pojme. Izvirno je beseda emoji japonska skovanka izrazov »e« (絵, slika) in »moji« (文字, simbol). Danes so čustvenčki postali pomembni v vsakdanji pisni komunikaciji in jih najdemo v vseh porah našega vsakdanjika. Posamezen simbol izraža določen pomen, ki si ga včasih lahko razlagamo po svoje, z združevanjem različnih simbolov pa lahko izrazimo tudi bolj zapletene misli. Kako čustvenčke vidiš in si jih interpretiraš ti?

POGOJI SODELOVANJA

Avtorji in avtorice lahko sodelujejo z enim samim prevodom. Natečaj poteka od 13. marca do vključno 13. aprila 2024. Sodelujejo lahko mladi med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti. Avtorji in avtorice, ki želijo sodelovati, naj pošljejo prevod pesmi na elektronski naslov program@mkc.si, zadeva »Natečaj emoji 2024«. V besedilu sporočila naj bodo napisani podatki o avtorju ali avtorici (ime in priimek, elektronska pošta, datum rojstva ter telefonska številka), prijavljen prevod pa naj bo v obliki .doc ali .txt. Na nagradni natečaj se ne morejo prijaviti zaposleni na MKC Maribor ter ožji družinski člani zaposlenih na MKC Maribor.

Postani prevajalec ali prevajalka iz emojščine,

preberi spodnjo pesem,

ki jo je sestavila lanskoletna zmagovalka natečaja

Doroteja Drevenšek in pesem prevedi v slovenščino! 

Nagradni natečaj pesniškega turnirja 2024

24. NAGRADNI NATEČAJ PESNIŠKEGA TURNIRJA

za naziv VITEZ / VITEZINJA POEZIJE

Klub kulturnih ustvarjalcev KU-KU in Kreacija s.p. iz Maribora razpisujeta natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku na 24. Pesniškemu turnirju. Na njem lahko z eno samo pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo avtorice in avtorji, stari vsaj 16 let. Vsi tisti, ki bodo poslali več pesmi, predolgo pesem ali že objavljeno pesem, bodo izločeni. Strokovna žirija v sestavi dr. Irena Novak Popov, Jure Jakob in Franci Novak bo izmed sodelujočih pesmi izbrala štiriindvajset najboljših. Izbrani avtorji in avtorice se zavežejo k udeležbi na polfinalnih turnirjih, ki bosta predvidoma 26. aprila 2024 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec in 10. maja 2024 v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Polovica od izbrane štiriindvajseterice se bo pomerila na enem, druga polovica pa na drugem polfinalnem srečanju. Na vsakem bo strokovna žirija izmed dvanajstih pesmi v finale izbrala štiri, dve pa občinstvo z glasovanjem. To pomeni, da bosta tisti dve pesmi, ki bosta prejeli največ glasov občinstva, ob štirih izbranih s strani komisije, napredovali v finale. Dvanajst izbranih pesnikov se bo v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru v petek, 24. maja 2024 s svojimi pesmimi, ki jih bodo sami interpretirali, pomerilo na velikem finalu. Strokovna žirija bo izbrala VITEZA/VITEZINJO PESNIŠKEGA TURNIRJA 2024, ki bo prejel(a) ročno kovano vrtnico, knjigo Orfejev spev in denarno nagrado v višini 1.000 evrov bruto. Svojega zmagovalca bo z glasovanjem izbralo tudi občinstvo.

Avtorice in avtorji naj svojo pesem pošljejo na naslov Klub kulturnih ustvarjalcev KU-KU, Ob nasipu 38, 2342 Ruše, s pripisom »PESNIŠKI TURNIR 2024«, najkasneje do 2. aprila 2024 (merodajen je žig na pošiljki). Pesmi naj bodo podpisane le s šifro, v posebni kuverti, označeni z isto šifro, pa naj bodo avtorjevo ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonska številka. Zaradi anonimnosti natečaja ne sprejemamo pesmi, poslanih po e-pošti. Strokovna komisija bo 15. aprila 2024 objavila imena štiriindvajsetih izbranih avtoric in avtorjev na FB strani Pesniškega turnirja in v sporočilu za javnost. Vabljeni k sodelovanju! Dodatna pojasnila dobite na: pesniski.turnir@gmail.com.

---