V petek, 18. junija 2021, se uradno pričenja že 24. literarni festival Slovenski dnevi knjige. Mladinski kulturni center Maribor in številne partnerske organizacije vas vse do 24. junija vabimo, da izkusite program in se prepustite literarnim užitkom in dogodivščinam.
Foto zgodba zaključnega sobotnega festivalskega dne 22. literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Foto zgodba četrtega festivalskega dne 22. literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Foto zgodba tretjega festivalskega dne 22. literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji knjige, drage Mariborčanke in Mariborčani,
Slovenski dnevi knjige v Mariboru že skoraj tri desetletja predstavljajo pomemben prostor srečevanja besed, idej in ljudi. Festival, ki vsako leto znova potrjuje, da knjiga ni le zapis na papirju, temveč živ stik med ustvarjalcem in bralcem – ter most med različnimi pogledi, generacijami in svetovi, ki nas obkrožajo.
V času, ko nas vsakdanji ritem pogosto sili v naglico, nas knjiga zna za trenutek ustaviti. Nas nagovoriti, spodbuditi k razmisleku in povabiti v globlji dialog – z drugimi in s samimi seboj. Včasih nas celo – kot pravi geslo festivala – napiše. Prav v tem tiči njena moč: da nas spreminja, bogati in povezuje.
Maribor je mesto z bogato kulturno in literarno tradicijo, ki svojo identiteto gradi tudi na odprtosti, ustvarjalnosti in spoštovanju besede. Zato smo še posebej ponosni, da gostimo največji literarni festival v regiji, ki s svojo raznolikostjo in kakovostnim programom povezuje številne domače in tuje ustvarjalce ter obiskovalce vseh generacij. Festival ni le praznik knjige, temveč tudi prostor razmisleka o svetu, v katerem živimo, in o prihodnosti, ki jo soustvarjamo.
Pomembno je, da takšne dogodke negujemo in razvijamo, saj kultura in literatura ostajata temelj odprte, vključujoče in napredne družbe. Prav skozi knjigo se učimo poslušati, razumeti in graditi skupnost, ki temelji na znanju, spoštovanju in dialogu.
Iskrena hvala organizatorjem za predano delo in vizijo, ki festival vsako leto znova postavlja na zemljevid pomembnih kulturnih dogodkov, ter vsem avtorjem, gostom in obiskovalcem, ki soustvarjate njegovo zgodbo.
Naj bodo dnevi, ki so pred nami, polni navdiha, poglobljenih misli, novih srečanj in zgodb, ki bodo ostale z nami še dolgo po zaključku festivala.
Aleksander Saša Arsenovič,
župan Mestne občine Maribor
Vabljeni k branju programske knjižice 29. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo fotografijo platnice ali povezavo pod njo.
‘‘Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,’’ v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic piše predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk.
Še do sobote, 31. maja 2025, v sklopu festivala 28. Slovenski dnevi knjige v Mariboru poteka Knjižni sejem na Grajskem trgu. Med stojnicami založnikov najdete tudi stojnico MKC Maribor, kjer so na voljo knjige, ki so izšle pod našim okriljem:
VEČ AVTORJEV: SRCA V IGRI
Izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+ z naslovom Srca v igri je pripravil Tom Veber, nabor pa vključuje izbrana leposlovna dela enaidvajsetih mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+, rojenih med letoma 1987 in 1999. Spremna beseda: Tom Veber, Tonja Jelen. V knjigi Srca v igri se s poezijo in/ali prozo predstavljajo Ajda Bračič, Alex Kama, Alina Špan, Aljaž Koprivnikar, Bengal Cafuta, Eva Kokalj, Filip Vurnik, Gregor Brdnik, Jaka Šoster, Katja Zgoznik, Lan Aidan Remec, Miha Pongrac, Nela Poberžnik, Nežka Štruc, Pavla Zabret, Pino Pograjc, Sara Nuša Golob Grabner, Špela Setničar, Taja Rihtaršič, Veronika Razpotnik in Vesna Liponik.
MATIC AČKO: REKVIEM ZA SNEG
Rekviem za sneg je težko pričakovani pesniški prvenec najuspešnejšega slovenskega slemovskega pesnika, glasbenika, oblikovalca ter vsestranskega ustvarjalca Matica Ačka (1991, Maribor). Pesniška zbirka predstavlja pretresljivo družbenokritično in intimno izpoved posameznika ter prikazuje sodobni duh časa skozi pesmi, ki so izjemno komunikativne in angažirane.
TRI MINUTE: ANATOLOGIJA SLOVENSKE SLEMOVSKE POEZIJE
Prva antologija slovenske slamovske poezije! Slamovska poezija je živa, sočna in polna energije, je poslušljiva, zlahka razumljiva in dostopna širšemu krogu. Izvaja se v živo in združuje elemente performansa, govorjene (spoken word) poezije in gledališča.
Vabimo k nakupu!
Vabljeni k branju programske knjižice 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo povezavo.
Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru je praznik knjig in kulture branja, književnih ustvarjalk in ustvarjalcev, bralk in bralcev, založb, knjigarn, knjižnic in vseh, ki jim je ljuba pisana beseda.
Foto: Dejan Bulut
Zakaj je pomembno vedno znova ozaveščati o pomenu knjig? Tudi zato, ker se na številnih koncih sveta še vedno izvaja cenzura, ponekod celo pravi pogrom na knjige in književnost – PEN America je konec leta 2024 poročal, da je v nekaterih državah ZDA prepovedanih že več kot 10.000 knjig, med njimi številne, ki veljajo za svetovne klasike. Ponekod po svetu novodobni cenzorji ubirajo drugačne prijeme: problematične knjige popravljajo in avtorska besedila prirejajo v politično korektne zapise, čeprav ugledni avtorji in uredniki vztrajno opozarjajo, da bi bilo povsem dovolj, da se dela, ki so s stališča sodobne družbe neprimerna, ustrezno kontekstualizirajo. Tu so še številni izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca, eden teh je nepregledna poplava nekakovostnih strojno narejenih mehaničnih prevodov knjižnih del, s čimer se dela nepopravljiva škoda avtorjem in bralcem.
Knjiga je, družbeno gledano, eden najpomembnejših nosilcev vsebine in misli, prav zato so knjige skozi celotno zgodovino ves čas na udaru. O pomenu knjig in branja je treba vedno znova ozaveščati tudi zato, ker dobre knjige bralke in bralce vabijo k samostojnemu razmišljanju, samostojno razmišljanje pa v sodobni družbi nikakor ni tako samoumevno, kot se morda komu zdi, in tudi ni nekaj, kar nam je dano samo po sebi. Slovenski dnevi knjige v Mariboru so tu tudi zato, da skupaj z gosti in občinstvom vedno znova preizprašujemo položaj knjig in literarne umetnosti ter opozarjamo na nevralgične točke na tem področju.
O OSREDNJI TEMI
Letošnji slogan festivala »Drevo, beseda in človek« je prvi verz iz pesmi Edvarda Kocbeka Na polju, s sloganom pa želimo tako v Mariboru kot na Slovenskih dnevih knjige v Ljubljani ter v drugih partnerskih mestih v središče festivalskega programa postaviti ekologijo in naravo. Raziskovali bomo izvirne in raznolike pristope literarnih upodobitev narave. Zanimalo nas bo, ali so pisatelji in pisateljice uspeli preseči superiorni odnos do narave. Pogovarjali se bomo o delih, v katerih je narava pomembna protagonistka, tako rekoč glavna junakinja in ne le ozadje, dogajalni prostor, ali objekt estetizacije. Dotaknili se bomo povezav med literarno umetnostjo in najnovejšimi dognanji znanosti. Kakšno vlogo lahko odigrajo pisatelji in pisateljice v zvezi s perečo okoljsko in podnebno problematiko? Kako so ekokritiške teme prisotne v sodobni slovenski literaturi? Kaj so čeri in pasti tovrstnih pisav?
O PROGRAMU
Program, ki smo ga pripravili, ponuja raznolike vsebine, zato bo zagotovo vsak našel kaj, kar ga bo nagovorilo. Knjižni sejem z aktualno ponudbo slovenskih založb in s pestrim spremljevalnim programom bo potekal na Grajskem trgu, kjer bo v dopoldanskem času potekal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic in pravljičark, gostimo Natašo Konc Lorenzutti, Alenko Spacal, Klariso Jovanović in Bredo Podbrežnik Vukmir. Ob knjižnem sejmu se bo v štirih dneh zvrstilo več kot štirideset spremljevalnih dogodkov. V popoldanskem času bo vrata književnosti odprla Literarna hiša Maribor, ki že vrsto let pripravlja bogat mednarodno obarvan literarni program. Na svečani otvoritvi festivala v Univerzitetni knjižnici Maribor bodo sodelavci UKM odprli tematsko razstavo v knjižnem razstavišču, v sodelovanju z DSKP bomo razglasili prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela v kategoriji 12+. Za nagrado se potegujejo nominiranke Stana Anželj, Katja Zakrajšek in Tina Mahkota.
Večerna prizorišča festivala so Grajska kavarna Pokrajinskega muzeja Maribor, atrij Vetrinjskega dvora z BarCodo, Mala dvorana Lutkovnega gledališča Maribor ter Letni avditorij LGM Minoriti, kjer pripravljamo kurirane dogodke povezane z letošnjo osrednjo temo, na akterih bodo nastopili ugledni literarni gostje.
V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili prvo pero slovenske ekopisave, pisateljico in letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada Natašo Kramberger – njeno literarno ustvarjanje je prototip problemske in ekološko usmerjene pisave, saj avtorica razpira fizični prostor narave, za katerega se zdi, da je sodobni človek od njega vse bolj ločen.
Na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Anja Mugerli, Vlado Žabot, Stanislava Chrobáková Repar, Tanja Petrič, Denis Škofič, Cvetka Lipuš, Jurij Hudolin in Miriam Drev, gostja letošnjega večera poezije LGBTQ+ bo Jedrt Lapuh. Po nekaj letih se pod okrilje festivala vrača Pravljični večer za odrasle, pripovedovalski projekt slovenskih splošnih knjižnic, ki je nastal na pobudo Mariborske knjižnice in poteka že šestnajsto sezono. Že več kot dvajset let pod okriljem Slovenskih dnevov knjige v Mariboru poteka tudi finale Pesniškega turnirja, tekmovanja za najboljšo pesem tekočega leta za prestižni naziv vitez oz. vitezinja Pesniškega turnirja – pomerilo se bo dvanajst pesnic in pesnikov, ki sta jih izbrali strokovna žirija in publika na polfinalih v Novi Gorici in Krškem.
Festival bomo sklenili z mariborsko premiero izvirne gledališke produkcije HERETHEREWHERE, ki je nastala v koprodukciji italijanskega gledališča Albe iz Ravene in gledališča Theatre Gigante s sedežem v ZDA po besedilu Roka Vilčnika Svetloba je osamljeni popotnik.
Vabim vas, da domačo knjižnico dopolnite z izbranimi knjižnimi naslovi slovenskih založb, ki sodelujejo na knjižnem sejmu na Grajskem trgu in se nam pridružite na dogodkih, ki jih pripravljamo v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami. Daj naravi dlan in na njej bo vzklilo vroče, utripajoče srce, je v nagrajeni knjigi Po vsej sili živ zapisala osrednja gostja letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, Nataša Kramberger. Mi pa vas vabimo, da podate roko tudi knjigam, ki nas vedno znova popeljejo v neverjetno nove svetove …
Petra Kolmančič, koordinatorica programa in vodja festivala 28. Slovenski dnevi knjige v Mariboru
Foto: Mitja Lorenčič
Ob letošnjem vseslovenskem sloganu festivala »Drevo, beseda, človek« najprej pomislim, da najpogosteje berem prav v naravi, dostikrat ravno pod kakšnim drevesom. Tukaj imam v mislih branja, ki mi predstavljajo užitek. Takšna branja so kot nežna rast: vsaka stran odpira nova obzorja, vsaka beseda raste skupaj z nami v novo zgodbo, novo doživetje. Slogan festivala, začetni verz Kocbekove pesmi Na polju, nas opominja na globoko povezanost narave, jezika in človeštva. Drevo, ki simbolizira rast in razvoj, beseda, ki ohranja spomin na doživeto, ter človek, ki vse to povezuje in prenaša naprej.
Festival Slovenski dnevi knjige – Ko te napiše knjiga, ki ga Mladinski kulturni center Maribor v letu 2025 organizira že 28. leto zapored, nagovarja in povezuje vse generacije v spoštovanju do pisane besede in literature. V skladu s poslanstvom zavoda pa se trudimo animirati predvsem mlade; že skorajda od začetka festivala se srednješolci iz Maribora in okoliških šol predstavljajo na literarno glasbenem maratonu, študentje predstavljajo svoje literarne revije, maraton rap in hip hop poezije ter natečaj Ali govoriš emojščino? pa privabita vse skupine mladih, ne glede na izobraževalni status.
V današnjem digitalnem svetu, kjer smo vsi, ne samo mladi, pogosto preplavljeni s hitrimi in kratkimi informacijami, je branje knjig izjemnega pomena. Branje spodbuja poglobljena razmišljanja, razvija domišljijo ter krepi sposobnost dolgotrajne koncentracije. Skozi raznolike aktivnosti festivala želimo navdušiti mlade za branje, spoznavanje pisanih svetov literature in izražanju v različnih oblikah.
Od leta 2024 festival sodeluje z Ekologi brez meja. Lani pridobljen naziv Prireditev na poti Zero Waste letos nadgrajujemo z novimi ukrepi, s katerimi bomo zavezanost k odgovornejšemu ravnanju z okoljem širili tudi na sodelujoče partnerje ter obiskovalce dogodkov. V Mladinskem kulturnem centru Maribor verjamemo, da teme trajnosti niso samo potreben del naših prizadevanj v procesih upravljanja zavoda, ampak tudi pomemben del festivalov. Festivali niso le »prostori« dogodkov in druženja, ampak tudi »prostori«, kjer lahko s konkretnimi dejanji spodbujamo spremembe. Dogodki, ki vključujejo načela trajnosti, prispevajo k večji ozaveščenosti in krepitvi odgovornosti do okolja. Tako ustvarjamo ne le prostore kulturnih izkušenj, temveč tudi priložnosti za krepitev zavedanja o trajnosti in našem vplivu na svet.
Festival vsa ta leta ne bi bil mogoč, če ga ne bi prepoznali Mestna občina Maribor ter Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, ki ga vsa ta leta finančno podpirata. Zahvala gre tudi številnim partnerskim organizacijam ter programskemu odboru festivala, ki sooblikujejo in bogatijo program festivala.
Vabimo vas, da z obiskom, nakupom knjig ter aplavzom podprete avtorje, založnike in vse, ki soustvarjajo festivalsko dogajanje. Med 23.–31. majem 2025 se pridružite festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga kjer bomo skupaj tkali nove zgodbe, širili ljubezen do branja in soustvarjali kulturo, ki spoštuje tako besedo kot svet, v katerem jo izgovarjamo.
Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor
Predfestivalsko dogajanje 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru
Svetovni dan knjige in avtorskih pravic MKC Maribor skupaj s partnerji obeležuje z dogodki v Mariboru in okolici, ki se bodo zvrstili med 17. in 24. aprilom 2025. Najbolj strnjeno bo dogajanje prav na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v sredo, 23. aprila 2025, ko je načrtovanih osem dogodkov.
»Veseli me, da je program, s katerim obeležimo svetovni dan knjige avtorskih pravic, tako obsežen in da poveže številne partnerje. Do 23. aprila bo del programa sicer že za nami, je pa do takrat na voljo še sedem dni, kar je dovolj časa, da preberemo kakšno dobro knjigo,« je k branju ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic povabila direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček.
Dogodki so hkrati del predfestivalskega dogajanja 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki sledijo v maju. »Priča smo srhljivemu pogromu nad knjigami na številnih koncih sveta. Ameriška veja organizacije PEN je nedavno objavila, da je na seznamu prepovedanih že 10.000 knjižnih naslovov, med njimi tudi številni klasiki, ker vsebina naj ne bi bila politično korektna. Vrednote in morala se skozi čas spreminjajo, a način, da se knjige umikajo in sežigajo, kot smo priča v nekaterih evropskih državah, ni primeren. Svetovni dan knjige je odlična priložnost, da opozorimo tudi na to,« je poudarila Petra Kolmančič iz MKC Maribor in koordinatorica programa Slovenskih dnevov knjige v Mariboru.
Že tradicionalni del predfestivalskega programa je tudi razglasitev nominirank za nagrado Vasje Cerarja, ki jo MKC Maribor podeljuje skupaj z Društvom slovenskih književnih prevajalcev. Letošnja nagrada se osredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji besedil za mlade bralce, starejše od 12 let.
»Na področju prevajalstva je dolgo obstaja zgolj Sovretova nagrada, kjer pa so bila spregledana družboslovna dela ter prevodi otroške in mladinske literature. Slednje se je z ustanovitvijo nagrade Vasje Cerarja 2021 spremenilo. Nagrada se podeljuje v štirih ciklih, saj ni mogoče z istimi vatli ocenjevati slikanic in romanov za najstnike, stripov. Komisija je letos prejela 21 predlogov, skupno pa pregledala kar 180 naslovov. Iz tega nabora so izstopale štiri knjige oziroma tri prevajalke,« je ozadje izbire orisala Maja Kraigher, članica komisije Društva slovenskih književnih prevajalcev za nagrado Vasje Cerarja. Ob njej komisijo sestavljata še Ana Barič Moder in Diana Pungeršič (članica).
Za nagrado se potegujejo: Stana Anželj za prevod romanov Cunami v glavi Erika Woutersa (Pivec, 2024) in Odpor Wilme Geldof (Miš, 2024), Tina Mahkota za prevod kratkoprozne zbirke Poglej na obe strani Jasona Reynoldsa (Morfemplus, 2024) in Katja Zakrajšek za prevod romana v verzih Pesnica X Elizabeth Acevedo (Morfemplus, 2024). Komisija je izbirala med prispelimi predlogi založb, kulturnih ustanov in posameznikov ter na podlagi evidenčnega seznama COBISS za predvideno kategorijo, ob čemer je pregledala ok. 180 prevedenih del, izdanih med letoma 2021 in 2024, ki so ustrezala danim kriterijem. Prejemnika oz. prejemnico nagrade Vasje Cerarja za leto 2025 bomo razglasili v petek, 23. maja 2025, na slavnostnem odprtju 28. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Tina Mahkota (1964, Ljubljana) je prevajalka iz angleščine in nemščine, profesorica in publicistka. Po diplomi iz angleškega jezika in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1988) jo je poklicna pot najprej zanesla v šolstvo, 11 let je bila zaposlena tudi na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na FF v Ljubljani. Leta 2003 se je odločila za prestop med samostojne ustvarjalce na področju kulture. Izpopolnjevala se je med daljšimi študijskimi bivanji v Veliki Britaniji (Glasgow, Edinburg, Norwich), na Irskem (Dublin, Galway, Rathdrum, Annaghmakerrig), v Nemčiji (Mainz, Straelen), na Švedskem (Visby).
Katja Zakrajšek (1980) je prevajalka in komparativistka, ki jo najbolj zanimajo prevodno manj zastopane pisave, zlasti afriške in afrodiasporske. Prevaja leposlovje in humanistiko iz angleščine, francoščine in portugalščine ter občasno iz slovenščine v angleščino. Piše tudi spremne besede in članke o književnosti in prevajanju; na področju otroške in mladinske književnosti se predvsem trudi mlademu bralstvu in tistim, ki delajo z njim, ponuditi orodja za boljše razumevanje vprašanj rasizma in diskriminacije (spremna beseda k romanu Angie Thomas Vse se vrača, »Mali zasilni priročnik za antirasistično branje« v reviji Otrok in knjiga ...). Teh tem se dotika tudi roman Pesnica X Elizabeth Acevedo. Za svoje »odrasle« prevode je prejela nagrade Radojke Vrančič (Monique Truong: Knjiga soli), lirikonov zlát (izbor pesmi Warsan Shire), Sovretovo nagrado (Bernardine Evaristo: Dekle, ženska, druga_i) in bila nominirana za Nodierjevo nagrado (Alain Badiou: Gledališče in filozofija). S prevodom mladinskega romana #3špehbombe Clémentine Beauvais pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY.
Stana Anželj (Ljubljana, 1984) je diplomirala na Oddelku za prevajalstvo (nemščina – francoščina) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je tudi obiskovala Lektorat za nizozemski jezik in kulturo. Po študiju se je posvetila prevajanju knjig; danes prevaja otroško in mladinsko književnost ter leposlovje za odrasle povečini iz nizozemščine. V njenih prevodih za mlade je pogosto najti problemske teme (Bratov kožuh Jaapa Robbna, Cunami v glavi Erika Woutersa, Zadeva z Levom Stefana Boonena), tudi drugo svetovno vojno (Vsi si želimo nebes Els Beerten, Odpor Wilme Geldof) ter jezikovno igrivost in humor (Pozor, huda babica! in Najdenka iz Puhljevega gozda Stefana Boonena). Prevedla je nizozemsko klasiko Vihec iz Vrhovišnika Annie M. G. Schmidt; od sodobnih avtorjev velja omeniti še mnogostranskega Edwarda van de Vendla (Lisjaček in Zgodba o matematiki za življenje), Selmo Noort (Kraljeva hči in Otokotožje) ter avtorja slikanic Jana De Kinderja (Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni smešno in Se v gozdu bojiš, Veliki volk?). Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi zlato hruško za prevedeni mladinski leposlovni knjigi Vsi si želimo nebes Els Beerten leta 2017 in Bratov kožuh Jaapa Robbna leta 2022. Leta 2021 je bila nominirana za Sovretovo nagrado za prevod romana Lakota nizozemskega avtorja Jamala Ouariachija.
Predfestivalsko dogajanje 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru
Maribor in okolica, 16.-24. april 2025
Mednarodna pobuda organizacije UNESCO o obeležitvi svetovnega dneva knjige šteje letos okroglo, 30. obletnico. V skoraj treh desetletjih se je praznik knjig razširil v več kot 100 držav po svetu. V Sloveniji smo na pobudo pisatelja Evalda Flisarja svetovni dan knjige obeležili že takoj na začetku, leta 1995, s programom v organizaciji Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, kmalu pa so se prestolnici pridružila tudi druga slovenska mesta in številne institucije, ki so tako ali drugače povezane s knjigami in literaturo. Praznovanje svetovnega dneva knjiga je pred dobrima dvema desetletjema UNESCO nadgradil s še eno zanimivo pobudo – Madrid je bil leta 2001 prav na svetovni dan knjige kot prvo mesto razglašen za enoletno svetovno prestolnico knjige z zavezo in s ciljem še bolj intenzivnega spodbujanja branja, razvoja bralne kulture in večanja dostopnosti knjige. Leta 2010 si je ta naziv pridobila tudi Ljubljana, v sredo, 23. aprila, pa pričakujemo razglasitev že 25. svetovne prestolnice knjige.
Letošnji svetovni dan knjige in avtorskih pravic, praznik knjig, književnih ustvarjalk in ustvarjalcev, bralk in bralcev, založb, knjigarn, knjižnic in vseh, ki jim je ljuba pisana beseda, bo Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami obeležil z dogodki in aktivnostmi, ki bodo potekali med 16. in 24. aprilom 2025 na različnih prizoriščih v Mariboru in okolici. Pestro dogajanja pa se bo kot ponavadi odvilo tudi v številnih drugih slovenskih mestih. Aprilsko dogajanje povezano s svetovnim dnevom knjige je nekakšen uvod v Slovenske dneve knjige, ki se bodo letos odvijali maja in junija.
Sreda, 16. april 2025, 11.00, sejna soba MKC Maribor.
Organizira: MKC Maribor – festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
~ ~ ~
Četrtek, 17. april 2025, 10.00, Knjižnica Šentilj
Organizatorja: Mladinski kulturni center Maribor in Družabni kotiček Skodelica besed
Partner izvedbe: Knjižnica Šentilj.
~ ~ ~
Branje mladih literatov in izmenjevalnica knjig, verzov in brošk
Petek, 18. april 2025, 17.00: izmenjevalnica, 19.00: branje, Vetrinjc – BarCoda.
Organizator: Dve luni, zavod za poetizacijo sveta, v sodelovanju z Vetrinjcem – BarCodo in Vetrinjskim dvorom – Narodnim domom.
~ ~ ~
MINUTA ZA POEZIJO – DREVO, BESEDA IN ČLOVEK …
Pesniški dopoldan s SNG Maribor
Torek, 22. april 2025, 11.00, amfiteater Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
Sreda, 23. april 2025, 11.00, amfiteater Alma Mater Europaea Maribor
Produkcija: SNG Maribor ; Organizacija in izvedba: SNG Maribor, Alma Mater Europaea Maribor, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
~ ~ ~
Literarni večer
Torek, 22. april, 18.00, Knjižnica Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8
Produkcija: SNG Maribor, organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica.
~ ~ ~
POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE 2025
Sreda, 23. april 2025, spletne strani in družbena omrežja MKC Maribor in DSP
~ ~ ~
NAZAJ K NARAVI IN K VIŠJIM MODROSTIM
Literarna matineja z Marjano Moškrič
Sreda, 23. april 2025, 9.40, Srednja šola za trženje in dizajn Maribor.
Organizatorji: Mladinski kulturni center Maribor, Mariborska knjižnica in Srednja šola za trženje in dizajn Maribor.
~ ~ ~
Vodstvo po plakatni razstavi v središču Maribora
Sreda, 23. april 2025, 10.00, začetek v Pionirski knjižnici (TPC City)
Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica
~ ~ ~
PODARIMO KNJIGO IN BESEDO
Bralna urica in predaja knjig
Sreda, 23. april 2025, 10.00, Zavod Naprej
Organizacija: Inner Wheel klub Maribor, humanitarno združenje žensk
~ ~ ~
PISATELJICA ZA KATEDROM
Gostovanje Marjane Moškrič na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
Sreda, 23. april 2025, 11.15, Filozofska fakulteta UM, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, predavalnica 1.5
Organizatorja: Mladinski kulturni center Maribor in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
~ ~ ~
MARATON MARIBORSKIH LITERATOV IN LITERATINJ –
POZDRAV SVETOVNEMU DNEVU KNJIGE
Sreda, 23. april 2025, 18.00, Grajska kavarna – Pokrajinski muzej Maribor.
Organizacija in izvedba: MKC Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor.
~ ~ ~
OMIZJE TELEVIZIJE MARIBOR OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE –
(NE)PISMENOST IN DRUŽBENA RAZSLOJENOST
Oddaja bo premierno v sporedu TV Maribor v sredo 23. 4. 2025, 20.00.
V soorganizaciji MKC Maribor, RTVSLO – Regionalnega centra Maribor in Mariborske knjižnice.
~ ~ ~
DOPOLDANSKA MATINEJA Z NOMINIRANIMI PREVAJALKAMI NAGRADE VASJE CERARJA
Srečanje s študenti prevajanja
Četrtek, 24. april 2025, 11.00, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, predavalnica 2.7
Organizacija: Oddelek za prevodoslovje FF UM v sodelovanju z Alumni klubom Oddelka za prevodoslovje, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in MKC Maribor
~ ~ ~
Literarna postaja Mariborske knjižnice
Četrtek, 24. april 2025, 18.00, Prvi oder Prve gimnazije Maribor.
Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica
~ ~ ~
PREDSTAVITEV LITERARNEGA ZBORNIKA II. GIMNAZIJE
Četrtek, 24. april 2025, 18.00, Amfiteater II. gimnazije.
Organizacija: II. gimnazija Maribor in MKUD Ivan Cankar.
Program letošnje obeležitve svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic v Mariboru pričenjamo z novinarsko konferenco, na kateri bomo predstavili program sodelujočih partnerskih organizacij ob svetovnem dnevu knjige ter razgrnili temo in osrednjega gosta oz. gostjo letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Na novinarski konferenci bomo tudi razglasili nominiranke in nominirance nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske književnosti v slovenščino. Nagrado je leta 2021 ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev in bo pod pokroviteljstvom Mladinskega kulturnega centra Maribor podeljena letos že petič in sicer 23. maja 2025 na slavnostni otvoritvi festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru v Univerzitetni knjižnici Maribor. Letošnja nagrada se podeljuje v kategoriji besedil za mlade bralce, starejše od 12 let, prevode pa ocenjuje komisija, ki jo sestavljajo Ana Barič Moder, Maja Kraigher in Diana Pungeršič.
V četrtek, 17. aprila, bo v Knjižnici Šentilj pod okriljem družabnega kotička Skodelica besed gostovala pesnica in prevajalka Kristina Kočan, ki se bo s Sabino Kotnik pogovarjala o nagrajeni pesniški zbirki Selišča.
V petek, 18. aprila, bo v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni potekal četrti literarni in družabni večer iz cikla Majhno osvobojeno ozemlje, na katerem bodo nastopile in nastopili mladi perspektivni literarni ustvarjalci in ustvarjalke: Mila Kodrič Cizerl, Nika Gradišek, Lara Gobec, Manca Marinko, Nika Švab, Doroteja Drevenšek, Lena Hebar in Jaš Heler, prireditev bo povezovala Ajda Strajnar.
V dogajanje ob svetovnem dnevu knjige se je že lani vključil tudi SNG Maribor, ki letos pripravlja gledališki pesniški recital z naslovom Minuta za poezijo – drevo, beseda, človek … Tematsko obarvan izbor poezije slovenskih pesnic in pesnikov po izboru dramaturginje Tanje Lužar bodo interpretirali igralke in igralci SNG Maribor, premierno 22. aprila v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru, ponovitev pa bo 23. aprila v amfiteatru univerze Alma mater Europaea. Prav tako v produkciji SNG Maribor in v sodelovanju z Mariborsko knjižnico bo v torek, 22. aprila, v Knjižnici Lovrenc na Pohorju potekal literarni večer, posvečen spominu na Janka Glazerja, ki ga je zasnovala dramaturginja Maja Borin, nastopila pa bosta igralca Mateja Pucko in Davor Herga.
Na sam svetovni dan knjige, v sredo, 23. aprila, ob omenjenem pripravljamo še 5 dogodkov: objavili bomo poslanici predsednika Društva slovenskih pisateljev Marija Čuka ter generalne direktorice UNESCA Audrey Azoulay ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2025. Pripravljamo dopoldansko literarno matinejo za dijake in dijakinje Srednje šole za trženje in dizajn, s pisateljico in dobitnico nagrade večernica 2024 Marjano Moškrič se bo pogovarjala dr. Andreja Erdlen, avtorica nagrajega romana Sneg pa bo v pogovoru z dr. Dragico Haramija nastopila še istega dne tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Mariborska knjižnica ob svetovnem dnevu knjige organizira ogled animiranega filma ter vodstvo po plakatni razstavi v središču mesta ilustratork Huiqin Wang in Lili Saje Wang, zbirno mesto je ob 10. uri v Pionirski knjižnici (TPC City). Dan bomo zaključili v Grajski kavarni Pokrajinskega muzeja Maribor, kjer bo potekal že 23. literarni maraton mariborskih avtoric in avtorjev, ki ga bo vodila Petra Bauman, nastopile in nastopili pa bodo Meta Blagšič, Andreja Borin, Laura Buzeti, Janez Dreu, Franjo H. Naji, Tonja Jelen, Mila Kodrič Cizerl, Zdravko Kokanović Koki, Boris Kolar, Petra Kolmančič, Danica Križanič Müller, Nina Medved, Željko Perović, Jan Šmarčan, Bojan Tomažič, Rok Vilčnik, Breda Slavinec, Tanja Špes, Nika Štumberger, Tom Veber, Andreja Vidmar in drugi …
Strokovni del aprilskega dogajanja je del posveta Mariborske knjižnice Pismenost na prepihu 2025 in bo potekal v sodelovanju z MKC Maribor ter Televizijo Maribor. Na televizijskem omizju, ki ga bo vodil dr. Zoran Medved, bodo o izzivih pismenosti v času digitalizacije in nenehnih družbenih sprememb ter vlogi pismenosti v sodobni družbi in njenih posledicah za posameznika in skupnost spregovorile Katarina Klančnik Kocutar, dr. Andreja Erdlen in mag. Emica Antončič, oddaja pa bo premierno na sporedu Televizije Maribor 23. aprila ob 20. uri.
Obeležitev letošnjega svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic bomo zaključili z dvema prireditvama, ki bosta potekali 24. aprila. V Amfiteatru II. gimnazije bo predstavitev literarnega zbornika z nastopom pesnic in pesnikov pod mentorskim vodstvom Nine Medved, na Literarni postaji na Prvem odru Prve gimnazije pa bo Mariborska knjižnica ob 18. uri gostila etnologinjo in pisateljico dr. Jernejo Ferlež, ki bo v pogovoru s Petro Vidali predstavila svoj literarni kratkoprozni prvenec Gnezda.
28. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU – KO TE NAPIŠE KNJIGA 2025
Predfestivalske aktivnosti in produkcije ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, 16.-24. april 2025
Organizator in koordinator festivala: Mladinski kulturni center Maribor Zanj: Marja Guček
Programska koordinatorica: Petra Kolmančič // Programski odbor: Andreja Erdlen, Jerneja Ferlež, Nino Flisar, Borut Gombač, Dragica Haramija, Zora A. Jurič, Petra Kolmančič, Nina Medved, Milena Pivec, Marjan Pungartnik, Vlasta Stavbar, Martina Magdič
Organizatorji in partnerji dogodkov v aprilu: Mariborska knjižnica, SNG Maribor, MKC Maribor, Filozofska fakulteta Maribor, Pedagoška fakulteta Maribor, RTVSLO- RC Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Srednja šola za trženje in dizajn Maribor, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Alma Mater Europaea – ECM, Zavod za poetizacijo sveta Dve luni, Družabni kotiček Skodelica besed, II. gimnazija Maribor, Knjižnica Šentilj
Medijski pokrovitelj: RTVSLO – Regionalni center Maribor – Televizija Maribor
Odnosi z javnostmi: Živa Mijatović
Logotip festivala: Nenad Cizl Celostna podoba: Uroš Lehner – ookie
Program poteka s finančno podporo Mestne občine Maribor. Nekateri dogodki spadajo v sklop literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo.
Slovenski dnevi knjige v Mariboru - ko te napiše knjiga 2024
Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) sta v letu 2024 nagrado Vasje Cerarja podelila Boštjanu Gorencu Pižami za prevod serije Pasji Mož avtorja Dava Pilkeyja. Prejemnika nagrade Vasje Cerarja za leto 2024 smo razglasili v torek, 21. maja 2024, na slavnostnem odprtju 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Stand-up komika, nagrajenega pisatelja in prevajalca ter raperja Boštjana Gorenca poznajo bralci vseh starosti: v vlogi prevajalca morda najbolje manjši otroci in najstniki, saj jim je med drugim približal serije o kapitanu Gatniku, Pasjem možu (avtor obeh je Dav Pilkey) in gospodu Gnilcu (Andy Stanton), kakor tudi uspešnice Krive so zvezde (John Green), Čudo (R. J. Palacio) ali Eleanor in Park (Rainbow Rowell).
Dobro pa ga poznajo tudi odrasli, saj je med drugim prevedel epsko Martinovo serijo Pesem ledu in ognja. Leta 2012 se je uvrstil na častno listo IBBY s prevodom knjige Dobra znamenja Neila Gaimana in Terryja Pratchetta, letos pa prejme nagrado Vasje Cerarja za prevode štirih Pilkeyjevih stripov o Pasjem možu: Kažin in kazen (2021, izvirni naslov: Grime and Punishment), 22 kaveljcev (2021; Fetch-22), Materin vrh (2022; Mothering Heights) in Dvajset tisoč bolh pod morjem (2023; Twenty Thousand Fleas under the Sea).
Knjige o Pasjem možu prevajalca nenehno postavljajo pred zahtevne izzive, kajti že sami naslovi so prepoznavne travestije znamenitih naslovov svetovne književnosti: Zločin in kazen, Kavelj 22, Viharni vrh in Dvajset tisoč milj pod morjem. Seveda tudi besedila prekipevajo od jezikovne domiselnosti.
Ta sega od mikroravni, kamor sodijo – pogosto govoreča – imena (Barky McTreeface za drevo v 22 kaveljcih) ali izvirni medmeti (KA-SHONK, BA-FLOMP, TRA-SKONK v Materinem vrhu), do makroravni, kot sta vpletanje dobesednih ali prirejenih citatov, celo svetopisemskih, in parodiranje znanih pesmic ali zlaganje pesmic z mislijo na povsem določeno melodijo.
Slovenjenje torej zahteva veliko razgledanost, jezikovno spretnost in konec koncev pogum, in vse te odlike izstopajo v Gorenčevih prevodih. Pomislimo samo na prevod drevesovega imena z Drevko Vejevšek ali omenjenih onomatopoetičnih medmetov s ČNKOLE, BMFOLE, RNKOLE, ali pa na straniščno zasoljene verzije priljubljenih pesmi. Med slednjimi je zgolj eden od mnogih primerov »Ringa, ringa raja, driskica prihaja« iz Materinega vrha; s tem prevajalec parira Pilkeyjevi travestiji otroške pesmice »Twinkle, twinkle, little star, how I wonder what you are«, ki se v izvirniku Materinega vrha glasi: »Stinkle, stinkle, little fart, blew my underwear apart«. Prevodi Pilkeyjevih stripov v duhovitosti in inteligentnosti prav nič ne zaostajajo za izvirniki, zato si Boštjan Gorenc več kot zasluži nagrado Vasje Cerarja za leto 2024.
Pogovarjala se je Živa Mijatović.
Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske, in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Že od malih nog je zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. V književnih krogih se je najprej predstavil kot prevajalec.
Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o kapitanu Gatniku in Pasjem možu (Pilkey) ter gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Z Matejem de Ceccom je izdal štiri knjige stripov o Šnofijevi druščini, s katero spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008. sLOLvenski klasiki 1 so njegov solistični prvenec, ki je na knjižnem sejmu 2016 prejel nagrado knjiga leta in se prodal v več kot 12.000 izvodih.
Z Igorjem Šinkovcem sta ustvarila slikanice Kaj se skriva očku v bradi, Si že kdaj pokusil luno? in Si že kdaj jezdil morskega konjička?, z Ano Razpotnik Donati pa slikanico Botrovo darilo. S Tanjo Komadina sta po motivih Cankarjeve zbirke črtic Moje življenje naredila strip Moj lajf, ki je zaživel na odru Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Sebastijana Horvata. Z Jako Vukotičem sta ob pomoči dr. Kozma Ahačiča v knjigo Reformatorji v stripu ujela življenji Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, po motivih knjige pa je nastala predstava Reformatorji na odru, kjer Pižama nastopa skupaj z Nikom Škrlecem. Z Jako Vukotičem je združil ustvarjalne moči tudi pri knjigi Huda risinja. Boštjan Gorenc se ukvarja tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkastov. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil bivši predsednik Borut Pahor: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu.
![[FOTO] Zaključno festivalsko dogajanje](https://images.squarespace-cdn.com/content/v1/567b5644d8af10f8898f2da5/1556463516571-47S0NJMLONOAX7JSKK9G/DneviKnjige-zadnji+dan014.jpg)
![[FOTO] Petkovo festivalsko dogajanje](https://images.squarespace-cdn.com/content/v1/567b5644d8af10f8898f2da5/1556449643601-XY6PSD2JU9VN1HKJOBHQ/IMG_0463.jpg)
![[FOTO] Četrtkovo festivalsko dogajanje](https://images.squarespace-cdn.com/content/v1/567b5644d8af10f8898f2da5/1556368786744-5HYV6ZPCK7E5GU2G9TEZ/IMG_0240.jpg)
![[FOTO] Sredino festivalsko dogajanje](https://images.squarespace-cdn.com/content/v1/567b5644d8af10f8898f2da5/1556204591533-JXFTO5245G3O0RBWRU94/SDKvMB_2019_veliko_pesnisko_branje_-_2.jpg)
