Nagovor Petre Kolmančič, vodje festivala

Nagovor Petre Kolmančič, koordinatorice programa in vodje festivala 29. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Knjige, ki premikajo meje

Zakaj potrebujemo knjige in branje? Ker sta v knjigah jezik in življenje nenehno pod drobnogledom in vprašajem. Ker knjige niso le umetniško izražanje, temveč – kot meni nemški filozof Peter Sloterdijk – tudi način preživetja človeka v zapletenem, tehnološko naprednem in pogosto ciničnem sodobnem svetu. Branje je užitek, pa tudi način, s katerim ljudje urimo in oblikujemo svojo zavest, identiteto in bivanje. Knjige nas opominjajo na minljivost in čudežnost našega bivanja. Posredujejo nam kompleksno realnost, ki se je ne da izraziti s kratkimi objavami na družbenih omrežjih. So prostor izvirne misli, ki v dobi umetne inteligence postaja vse bolj redka.

Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru je največja literarna prireditev v regiji, ki že skoraj tri desetletja v Mariboru in okolici vsako pomlad gosti številne priznane književne ustvarjalce ter založnike, ki na knjižnem sejmu in na spremljevalnih dogodkih festivala predstavljajo aktualne knjižne izdaje ter ustvarjajo prostor za dialog in razpravo. Program, ki je razpršen po različnih prizoriščih v mestu, vključuje literarne nastope, predstavitve novih knjig, pogovore z avtorji in avtoricami, knjižni sejem, knjižne razstave, ulične razstave ilustracij, literarne performanse ter nastope mladih perspektivnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Ponosno nosimo naziv »prvi slovenski literarni festival na poti zero waste« ter delujemo trajnostno in odgovorno do okolja.

O osrednji temi

Knjige skozi zgodovino človeštva premikajo osebne in družbene meje in prav na to opozarja letošnji slogan festivala. Knjige raziskujejo mejne človeške izkušnje, osvetljujejo kompleksne in zamolčane teme, prinašajo nova spoznanja, izzivajo družbene norme. Knjige, ki premikajo meje, so knjige, ki presegajo ovire časa in prostora. Presegajo fizično minljivost in prostorsko omejenost, ponujajo nove perspektive, odpirajo nove prostore in svetove, rušijo predsodke in stereotipe, premikajo meje družbenega diskurza, sprožajo polemike, ustvarjajo nove vizije, presegajo meje med generacijami. Skozi razmislek in refleksijo premikajo meje posameznikove identitete – soustvarjajo pogoje za to, kaj bi lahko bili in kdo lahko postanemo. Knjige, ki premikajo meje, so dokaz, kako učinkovita, močna in pogumna je lahko književnost!

O programu

Program, ki smo ga pripravili, ponuja raznolike vsebine za vse bralne okuse in za vse generacije. Knjižni sejem z aktualno ponudbo dvajsetih slovenskih založb in s pestrim spremljevalnim programom bo potekal na Grajskem trgu, v štirih dneh se bo na sejmu zvrstilo več kot trideset dogodkov. V popoldanskem času bo vrata književnosti odprla Literarna hiša Maribor. Na svečani otvoritvi festivala v Univerzitetni knjižnici Maribor bodo sodelavci UKM odprli tematsko razstavo v knjižnem razstavišču. Kot se spodobi, bomo skupaj s partnerji festivala obeležili tudi nekaj jubilejev – stoletnico rojstva Alenke Glazer ter stoletnici smrti Zofke Kveder in Srečka Kosovela.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili trenutno najvznemirljivejše pero češke literarne scene, pisateljico Doro Kaprálovo, ki je za roman Mariborska hipnoza, ki ga je delno ustvarjala v Mariboru, prejela najpomembnejšo češko književno nagrade, nominirana pa je tudi za nagrado Evropske unije za književnost.

Pripravljamo dve tradicionalni večerni branji – na proznem branju v Grajski kavarni bodo nastopili Marko Radmilovič, Dragan Potočnik ter aktualni nominiranki za kresnika, pisateljici Agata Tomažič in Ajda Bračič, na pesniškem branju v atriju Vetrinjskega dvora pa bomo v družbi z Veroniko Dintinjana, Juretom Jakobom, Aljo Adam in Barbaro Pogačnik ter urednikom Andrejem Ilcem predstavljali pesniško kompilacijo Naši komadi. Pod okriljem festivala v Kulturnem inkubatorju ponovno gostimo pravljični večer za odrasle ter večer literature LGBTQ+ z gostjo Anjo Zag Golob. Festival bomo sklenili s finalom Pesniškega turnirja, tekmovanja za prestižni naziv vitez oz. vitezinja Pesniškega turnirja – v Sodnem stolpu se bo pomerilo dvanajst pesnic in pesnikov, ki sta jih izbrali strokovna žirija in publika na polfinalih v Kočevju in Škofji Loki.

»O globokem občutenju je mogoče napisati tako veliko, da kar izgine, se raztopi v sentimentu besed, izčrpa se, zagreni, postane skorja na vroči čokoladi, plesen na zidu. Kar resnično ljubimo, z besedami ni mogoče izraziti,« je v romanu Mariborska hipnoza zapisala letošnja osrednja gostja Dora Kaprálová. Res je, vsega z besedami v knjigah ni mogoče izraziti – pa vendar nas vedno znova navdušujejo svetovi in občutja, ki jih prikličejo dobre knjige, zato vas vabim v njihovo družbo in na dogodke festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. 

Petra Kolmančič,

koordinatorica programa in vodja festivala 29. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Nagovor Marje Guček, direktorice MKC Maribor

nagovor direktorice MKC maribor marje guček

Onkraj platnic: Prostor svobode

Letošnji festival odpiramo z močno in pomenljivo temo: knjige, ki premikajo meje. Tema se tesno prepleta s podnaslovom festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga. Verjamem, da knjiga ni le predmet, sestavljen iz platnic in papirja, temveč predvsem izkušnja, ki se zares začne šele v trenutku, ko njene besede v nas najdejo odmev. Takrat se vlogi zamenjata: ne beremo le mi zgodbe, temveč zgodba začne oblikovati nas. Knjiga nas napiše v bolj sočutne, razmišljujoče in pogumne posameznike in posameznice.

Ob tem vas, drage bralke in bralci teh vrstic, vabim k drobnemu premisleku: Katera knjiga je nazadnje premaknila vaše meje? Je bila to zgodba, ki vam je odprla oči za tujo stisko, ali morda pesem, ki je porušila zidove vašega lastnega strahu? Morda je bila to knjiga, ki vam je dala besede za občutja, ki jih prej niste znali ubesediti, ali pa delo, ki je prevetrilo vaše prepričanje o tem, kaj je v družbi pravično?

Pogosto slišim stereotip, da generacija »zaslonov« ne bere več. Trenutne aktivnosti Mladinskega kulturnega centra Maribor na področju literature, ki jih izvajamo na pobudo mladih in skupaj z njimi, kažejo ravno nasprotno: mlade literatura zanima, a na drugačen način, z drugačno kritičnostjo in s svojo specifično strastjo. Ko mlad človek seže po knjigi, se odloči za osebno izkušnjo in oblikovanje lastnega mnenja, ki ga ne narekujejo algoritmi družbenih omrežij. Zato je festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru prostor tudi za mlade bralce, saj bodo v okviru njega našli knjige, s katerimi bodo lahko premikali svoje meje, prav tako pa na dogodkih festivala branje preneha biti osamljeno opravilo in postane povod za druženje, izmenjavo mnenj ter skupno snovanje kritičnega pogleda na prihodnost.

Festival vsa ta leta ne bi bil mogoč, če ga ne bi prepoznali Mestna občina Maribor in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, ki ga finančno podpirata. Zahvala gre tudi številnim partnerskim organizacijam ter programskemu odboru festivala, ki sooblikujejo in bogatijo program.

Med 25. in 30. majem 2026 se nam pridružite na festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Naj bo letošnje srečanje priložnost, da poiščete tiste knjige, ki premikajo meje – v nas, v našem mestu in v družbi. Vabljeni, da dovolite literaturi, da razširi vaša obzorja.

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor

Nagovor Aleksandra Saše Arsenoviča, župana Mestne občine Maribor

Nagovor župana Mestne občine Maribor ALEKSANDRA SAŠE ARSENOVIČA

Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji knjige, drage Mariborčanke in Mariborčani,

Slovenski dnevi knjige v Mariboru že skoraj tri desetletja predstavljajo pomemben prostor srečevanja besed, idej in ljudi. Festival, ki vsako leto znova potrjuje, da knjiga ni le zapis na papirju, temveč živ stik med ustvarjalcem in bralcem – ter most med različnimi pogledi, generacijami in svetovi, ki nas obkrožajo.

V času, ko nas vsakdanji ritem pogosto sili v naglico, nas knjiga zna za trenutek ustaviti. Nas nagovoriti, spodbuditi k razmisleku in povabiti v globlji dialog – z drugimi in s samimi seboj. Včasih nas celo – kot pravi geslo festivala – napiše. Prav v tem tiči njena moč: da nas spreminja, bogati in povezuje.

Maribor je mesto z bogato kulturno in literarno tradicijo, ki svojo identiteto gradi tudi na odprtosti, ustvarjalnosti in spoštovanju besede. Zato smo še posebej ponosni, da gostimo največji literarni festival v regiji, ki s svojo raznolikostjo in kakovostnim programom povezuje številne domače in tuje ustvarjalce ter obiskovalce vseh generacij. Festival ni le praznik knjige, temveč tudi prostor razmisleka o svetu, v katerem živimo, in o prihodnosti, ki jo soustvarjamo.

Pomembno je, da takšne dogodke negujemo in razvijamo, saj kultura in literatura ostajata temelj odprte, vključujoče in napredne družbe. Prav skozi knjigo se učimo poslušati, razumeti in graditi skupnost, ki temelji na znanju, spoštovanju in dialogu.

Iskrena hvala organizatorjem za predano delo in vizijo, ki festival vsako leto znova postavlja na zemljevid pomembnih kulturnih dogodkov, ter vsem avtorjem, gostom in obiskovalcem, ki soustvarjate njegovo zgodbo.

Naj bodo dnevi, ki so pred nami, polni navdiha, poglobljenih misli, novih srečanj in zgodb, ki bodo ostale z nami še dolgo po zaključku festivala.

Aleksander Saša Arsenovič,
župan Mestne občine Maribor

Vabljeni k branju programske knjižice 29. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Programska knjižica 29. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru - ko te napiše knjiga 2026

Vabljeni k branju programske knjižice 29. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo fotografijo platnice ali povezavo pod njo.

Na knjižnem sejmu tudi knjige MKC Maribor

Še do sobote, 31. maja 2025, v sklopu festivala 28. Slovenski dnevi knjige v Mariboru poteka Knjižni sejem na Grajskem trgu. Med stojnicami založnikov najdete tudi stojnico MKC Maribor, kjer so na voljo knjige, ki so izšle pod našim okriljem:

• VEČ AVTORJEV: SRCA V IGRI

  Izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+ z naslovom Srca v igri je pripravil Tom Veber, nabor pa vključuje izbrana leposlovna dela enaidvajsetih mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+, rojenih med letoma 1987 in 1999. Spremna beseda: Tom Veber, Tonja Jelen. V knjigi Srca v igri se s poezijo in/ali prozo predstavljajo Ajda Bračič, Alex Kama, Alina Špan, Aljaž Koprivnikar, Bengal Cafuta, Eva Kokalj, Filip Vurnik, Gregor Brdnik, Jaka Šoster, Katja Zgoznik, Lan Aidan Remec, Miha Pongrac, Nela Poberžnik, Nežka Štruc, Pavla Zabret, Pino Pograjc, Sara Nuša Golob Grabner, Špela Setničar, Taja Rihtaršič, Veronika Razpotnik in Vesna Liponik.

• MATIC AČKO: REKVIEM ZA SNEG

  Rekviem za sneg je težko pričakovani pesniški prvenec najuspešnejšega slovenskega slemovskega pesnika, glasbenika, oblikovalca ter vsestranskega ustvarjalca Matica Ačka (1991, Maribor). Pesniška zbirka predstavlja pretresljivo družbenokritično in intimno izpoved posameznika ter prikazuje sodobni duh časa skozi pesmi, ki so izjemno komunikativne in angažirane.

• TRI MINUTE: ANATOLOGIJA SLOVENSKE SLEMOVSKE POEZIJE

  Prva antologija slovenske slamovske poezije! Slamovska poezija je živa, sočna in polna energije, je poslušljiva, zlahka razumljiva in dostopna širšemu krogu. Izvaja se v živo in združuje elemente performansa, govorjene (spoken word) poezije in gledališča. 

Vabimo k nakupu!

Vabljeni k branju programske knjižice 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Vabljeni k branju programske knjižice 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo povezavo.

Znani so nominiranci 10. nagradnega natečaja Ali govoriš emojščino 2025

Igriv natečaj za mlade literate Ali govoriš emojščino?, ki ga pripravljajo Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka in festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, je letos potekal že desetič. Letos je na natečaj prispelo 35 »prevodov« pesmi, ki jo je v izvirnem jeziku emotikonov zapisala lanska zmagovalka Eva Šubic. Prispele pesmi sta prebrala mlada pesnika Nika Gradišek in Matic Ačko, pri tem pa sta se osredotočila na odličnost pesmi, inovativnost prevajanja simbolov in to, kako prevod poustvarja občutek ter formo izvirne pesmi.

Najboljše prevode po mnenju žirije so napisali Sandro čeh, Alja Pušič, Amadeja Rek in Matija Podbreznik. Posebna pohvala gre Domnu Sitarju.

Vabimo vas, da se nam pridružite na predstavitvi nominirancev in razglasitvi zmagovalnega prevoda, ki bo v soboto, 31. maja 2025, ob 11. uri na Grajskem trgu v Mariboru, na odru knjižnega sejma. Pogovor bosta usmerjala člana žirije Matic Ačko in Nika Gradišek.

Vsem sodelujočim prevajalcem in prevajalkam iskreno čestitamo za pogumno opravljen izziv, nominirancem pa za odlične prevode pesmi!

V nadaljevanju lahko odkrijete njihove pesmi in jih primerjate z izvirnikom v emojščini. Kdo pa je po vašem mnenju najbolje »prevedel« pesem?

Foto: Nina Medved

 ALJA PUŠIČ

krušna peč kot kraj

i.

če v gozdu odgrneš

prvo plast listja,

ugotoviš, da

nimajo kraji človeških lastnosti,

ljudje imajo lastnosti krajev –

so v podobah in ne znamo se jim

dovolj zahvaliti.

slinaste sledi iščejo

novo verjetnost dihanja –

nekaj za v žep za spomin,

predvsem pa

da se bo lažje spomniti,

kako daleč nas mora nesti.

ii.

ko novo dihanje pomeni

za hip odmisliti krušno peč,

razposlati razglas o svežem kruhu,

nadrobljenem po pultu,

in melodiji, ki ga spremlja –

diši, ker veš,

da si jo že nekje slišal.

iii.

ohranjati pozornost v vektorjih,

drobtine na pultu so začele gomazeti –

vse to, kar v naravnem ritmu opozori,

da so plasti pod listjem

tukaj

dokler jih korenine začnejo preobračati,

ker vedo, da nas mora nesti

vse do

tam.

iv.

ne veš in v tem je mir –

kako lahko domač kruh in kraji

sobivajo v toku –

dokler zapis, ki se premika

z desne proti levi

postane

tako naraven.

Pesem Krušna peč kot kraj se odgrinja ravno tako kot listje v njenih prvih vrsticah. Kohezijo ciklična podoba pesmi ohranja z navezovanjem in reiteracijo istih podob; prva in tretja kitica nam pripovedujeta o listju in tem, do kam nas mora nesti, druga se v tretjo pretaka skozi drobtine na pultu, četrto in drugo druži vonj po domačem kruhu. A vsaka iteracija odgrne novo plast; drugič drobtine gomazijo, drugič te v tok potiskajo korenine. Pripoved odlikuje neka neizčrpljiva mehkoba perspektive. Naklonjenost, potrpljenje in razumevanje kapljajo skozi vrstice in nas (ljudi) pišejo tako ljubeznivo, da nas v času razčaranega, zakrnjenega cinizma morda lahko priučijo videti same sebe v novi, toplejši luči. Morda je trik v distanci, preusmerjanju pozornosti na nekaj manj antropocenega, bolj zlitega z okolico; saj vendar, »ljudje imajo lastnosti krajev« in ne obratno. Sinestezija dišeče melodije in pečenega kruha prostor vzpostavlja skozi vektorje, ga dela otipljivega in nas, bralce, umešča vanj skozi izkustvo. A vseeno se ravno tu pesem morda postavlja na laž, ko nam zagotovi, da "nimajo kraji človeških lastnosti", ker se zdi, da bi prav vsaki prostorski podobi v pesmi lahko pripisali človeškost, čustveno otipljivost. Morda pa je trik v tem: če je vse človeško, ni več človeško, pač pa samo živo.

Foto: Gal Pastirk

AMADEJA REK

Danes sem sanjala, da sem bila otrok 

Ko smo se jeseni spet videli,

smo se igrali vojno.

Zakoreninjeni v svoja polja

smo si skušali s prstom pririsati

čimveč ozemlja.

Ker so bile moje roke prekratke za zmago,

sem s prstom drsela po obzorju,

kot da bi lahko tako preprosto vse pogoltnila.

Nismo se zavedali, kako hitro se zna igra

preobraziti v nekaj resničnega,

kako hitro zna okus v naših ustih

pogreniti,

kako hitro te lahko naučijo pravilno ciljati,

da znaš nameriti, tako da samo raniš,

da te smrt ne oblikuje prehitro.

Kako hitro smo rastli,

pa nas v tem času nihče ni naučil,

kako zarisati meje lastnemu telesu,

da ne bi postali preodrasli,

ko smo se preživljali z besedami iz novic

in zvoki pričakovanja po vrnitvi.

Ko predolgo ni nihče spregovoril,

smo se poskušali narediti čim manjše,

prenehali smo s pisanjem,

da bi ostali neopazni,

kako smo si slačili besede,

da bi postali čim lažji, da bi nas odpihnilo nazaj,

kjer bi bil najostrejši zvok spet jutranja budilka,

sirene pa zgolj vsako prvo soboto v mesecu.

Kako bi takrat narisala svojo mejo točno tu

in nikomur dovolila, da pobegne naprej.

Kako bi z očetom belila vse štiri stene,

si govorila, da jih nič ne more porušiti,

da sem tudi jaz že dovolj težka,

da me nič ne more izruvati.

Danes imam samo tri stene,

tisto ob postelji so mi odprli,

sveže prebeljeno,

da ima zdaj barvo

sveže uničenega sveta.

Od takrat sanjam o otroških igrah,

dobro preverjenih vzorcih napada,

kako smo meje risali s prsti,

se borili z besedami,

postavljenimi v pozicije, kakor svinčeni vojački,

pa o tem, ali so sanje ali more,

ko se ne morem spomniti,

kdaj smo se nazadnje igrali.

V pesmi Danes sem sanjala, da sem bila otrok nas avtorica že v prvih nekaj verzih uvede v melanholično, zasanjano atmosfero sladko-bolečih spominov na brezskrbno otroštvo, ki pa v sebi z »igranjem vojne« že nosi seme nečesa temnejšega, jasneje naslovljenega kmalu za tem. Tematika otroške igre se hitro pretopi v motive realne vojne odraslih ljudi, kjer se ozemlja ne rišejo s prstom in se rušijo resnični zidovi domovanj. Ta dinamika med neizprosnimi mehanizmi »odraslega« in naivnimi metodami »otroškega«, s katerimi se subjekt poskuša skriti, zaščititi in usidrati, vztraja čez vso pesem in bralca_ko vsakič znova povleče v neko novo dimenzijo (so)čustvovanja in podoživljanja svojih otroških zablod, za katere si vsi potihoma želijo, da bi bile resnične. Pesem mojstrsko gradi na vedno novih podobah in metaforah, ki pred nami v treh kiticah ustvarijo presenetljivo bogat zemljevid življenja in doživljanja pripovedovalke, hkrati pa nas neprestano po tihem vodi do koščkov naše lastne sestavljanke odraščanja, ki so še ostali skriti nekje v podzavesti. Lepota jezika, individualno izražanje, ki je hkrati vpeto v kolektivno izkušnjo in tudi močan zaključek odlikujejo pesem, ob branju katere je neposredno doživljanje človeške ranljivosti in hrepenenja skoraj neizogibno.

Foto: osebni arhiv

MATIJA PODBREZNIK

Spid pošta

»Igrat šah na gobicah

je zmagovalna kombinacija.«

- Bobby Fischer (najbrž)

Težke so težke te kolajne.

Težko je bit kmet

in pol kraljica.

Ni težko po parih flašah vina

pokazat svojo ljubezen

do pregrešnih lukenj.

Ni težko pridit do trave.

DPD - diler pošilja domov.

Daleč so dnevi,

ko Gregor Samsa

kot prvi Beatle

ni mogel do LSD-ja.

Zaklenjen

SMS koda

odklenjen

Big Smoke

Za mnoge

je bil zadnji galop

posnifana lajna horsa

iz paketomata.

Pesem Spid pošta primarno zaznamujeta domiselnost in živahen humor, ki nas za vsakim sunkovitim ovinkom uspešno zasači nepripravljene. Uvod se skozi izmišljen citat šahista poigra s spletnim trendom ponovnega izzumljanja citatov slavnih s pripisom -vjerovatno, le da ga ustrezno prevede v -verjetno, hkrati pa ta uvodni citat vzpostavi glavno tematsko napetost pesmi: nesrečno srečanje uspeha in substanc. Pesem se z ihto (na trenutke kaotično, a vseeno zmerno koherentno) spopade z bremenom slave, denarja in dostopnosti razvrata ter na koncu podleže zadnji lajni posnifanega horsa, ki ga je dostavil DPD (- »diler pošilja domov«).

Foto: osebni arhiv

SANDRO ČEH

Veter v vaseh
Ravno je uvrstil
ljudi med prvake,
potem je srečal mene,
zapisal je:

To nenavadno bitje
ni gliva, ne more biti,
kdor goji glivice
v toplih gredah svojih nog,
kdor strelja na prašiče,
ker se končajo na ič
in mu zemlja rine
prst v usta,
da bi jih izbruhal.
To bitje ni rastlina,
ker raste v obratni smeri
urinega kazalca,
odriva Štefane
in sili s pošto v Anje,
vozi hrošče,
sešteva
njihove konje,
maha z repom,
češ da je od muh,
da si ne upajo niti blizu.

To bitje je kmet,
ko prežene vse lovce
in prešteje vse konje,
se premakne
eno polje naprej.

Veter v vaseh je pesem, ki bolj kot na pripovednem loku, jasni osrednji tematiki ali globokem čustvovanju gradi na igrivosti in majhnih, fragmentarnih premislekih. Iz verzov veje neka skoraj otroška nagajivost, vsakič znova nas zbadajo s svojim sproščenim poplesavanjem, svojimi nepričakovanimi piruetami in kvantnimi preskoki. Besedne igre, premetanke in dvojni pomeni kar vrejo iz te pesmi, a vendar se v vsej tej norčavosti najdejo tudi hipne aluzije na neke resnejše, globlje in vsekakor relevantne tematike. Čeprav v sebi nosi več zelo jasnih navezav na emotikone, uporabljene v izvornem zapisu natečaja, nikjer nimamo občutka, da le-ti diktirajo ritem pesmi oz. da jim je pesem podrejena. Avtor si iz piktografskih podob originala sposodi ravno toliko, kot potrebuje za svoje spretno besedno spletanje te hudomušne literarne miniature.

Foto: osebni arhiv

Posebna pohvala

DOMEN SITAR

Konjički v vetru

Zjutraj diši po svežem kruhu,

Sonce riše zlato v zraku.

šahovnica misli premetava,

medalje bleščijo v lahkem koraku.

Seme rasti v zemlji čaka,

nekdo v tišini nove poti riše.

Zvonec zapoje, čas beži,

skozi meglice se upanje piše.

Kobilice skačejo, ura tiktaka,

nekdo kovček sanj odpira.

Veter igra se s perjem v zraku,

življenje nov ples izbira.

Konjički v vrsti čez polje hite,

skozi valove vetra hitijo.

Sanje in cilji v daljavi žarijo,

nova obzorja se odprejo zanje.

Spremna beseda vodje festivala Petre Kolmančič

Petra Kolmančič: Drevo, beseda in človek, trije prijatelji 28. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru je praznik knjig in kulture branja, književnih ustvarjalk in ustvarjalcev, bralk in bralcev, založb, knjigarn, knjižnic in vseh, ki jim je ljuba pisana beseda.

Foto: Dejan Bulut

Zakaj je pomembno vedno znova ozaveščati o pomenu knjig? Tudi zato, ker se na številnih koncih sveta še vedno izvaja cenzura, ponekod celo pravi pogrom na knjige in književnost – PEN America je konec leta 2024 poročal, da je v nekaterih državah ZDA prepovedanih že več kot 10.000 knjig, med njimi številne, ki veljajo za svetovne klasike. Ponekod po svetu novodobni cenzorji ubirajo drugačne prijeme: problematične knjige popravljajo in avtorska besedila prirejajo v politično korektne zapise, čeprav ugledni avtorji in uredniki vztrajno opozarjajo, da bi bilo povsem dovolj, da se dela, ki so s stališča sodobne družbe neprimerna, ustrezno kontekstualizirajo. Tu so še številni izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca, eden teh je nepregledna poplava nekakovostnih strojno narejenih mehaničnih prevodov knjižnih del, s čimer se dela nepopravljiva škoda avtorjem in bralcem.

Knjiga je, družbeno gledano, eden najpomembnejših nosilcev vsebine in misli, prav zato so knjige skozi celotno zgodovino ves čas na udaru. O pomenu knjig in branja je treba vedno znova ozaveščati tudi zato, ker dobre knjige bralke in bralce vabijo k samostojnemu razmišljanju, samostojno razmišljanje pa v sodobni družbi nikakor ni tako samoumevno, kot se morda komu zdi, in tudi ni nekaj, kar nam je dano samo po sebi. Slovenski dnevi knjige v Mariboru so tu tudi zato, da skupaj z gosti in občinstvom vedno znova preizprašujemo položaj knjig in literarne umetnosti ter opozarjamo na nevralgične točke na tem področju.

O OSREDNJI TEMI

Letošnji slogan festivala »Drevo, beseda in človek« je prvi verz iz pesmi Edvarda Kocbeka Na polju, s sloganom pa želimo tako v Mariboru kot na Slovenskih dnevih knjige v Ljubljani ter v drugih partnerskih mestih v središče festivalskega programa postaviti ekologijo in naravo. Raziskovali bomo izvirne in raznolike pristope literarnih upodobitev narave. Zanimalo nas bo, ali so pisatelji in pisateljice uspeli preseči superiorni odnos do narave. Pogovarjali se bomo o delih, v katerih je narava pomembna protagonistka, tako rekoč glavna junakinja in ne le ozadje, dogajalni prostor, ali objekt estetizacije. Dotaknili se bomo povezav med literarno umetnostjo in najnovejšimi dognanji znanosti. Kakšno vlogo lahko odigrajo pisatelji in pisateljice v zvezi s perečo okoljsko in podnebno problematiko? Kako so ekokritiške teme prisotne v sodobni slovenski literaturi? Kaj so čeri in pasti tovrstnih pisav?

O PROGRAMU

Program, ki smo ga pripravili, ponuja raznolike vsebine, zato bo zagotovo vsak našel kaj, kar ga bo nagovorilo. Knjižni sejem z aktualno ponudbo slovenskih založb in s pestrim spremljevalnim programom bo potekal na Grajskem trgu, kjer bo v dopoldanskem času potekal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic in pravljičark, gostimo Natašo Konc Lorenzutti, Alenko Spacal, Klariso Jovanović in Bredo Podbrežnik Vukmir. Ob knjižnem sejmu se bo v štirih dneh zvrstilo več kot štirideset spremljevalnih dogodkov. V popoldanskem času bo vrata književnosti odprla Literarna hiša Maribor, ki že vrsto let pripravlja bogat mednarodno obarvan literarni program. Na svečani otvoritvi festivala v Univerzitetni knjižnici Maribor bodo sodelavci UKM odprli tematsko razstavo v knjižnem razstavišču, v sodelovanju z DSKP bomo razglasili prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela v kategoriji 12+. Za nagrado se potegujejo nominiranke Stana Anželj, Katja Zakrajšek in Tina Mahkota.

Večerna prizorišča festivala so Grajska kavarna Pokrajinskega muzeja Maribor, atrij Vetrinjskega dvora z BarCodo, Mala dvorana Lutkovnega gledališča Maribor ter Letni avditorij LGM Minoriti, kjer pripravljamo kurirane dogodke povezane z letošnjo osrednjo temo, na akterih bodo nastopili ugledni literarni gostje.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili prvo pero slovenske ekopisave, pisateljico in letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada Natašo Kramberger – njeno literarno ustvarjanje je prototip problemske in ekološko usmerjene pisave, saj avtorica razpira fizični prostor narave, za katerega se zdi, da je sodobni človek od njega vse bolj ločen.

Na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Anja Mugerli, Vlado Žabot, Stanislava Chrobáková Repar, Tanja Petrič, Denis Škofič, Cvetka Lipuš, Jurij Hudolin in Miriam Drev, gostja letošnjega večera poezije LGBTQ+ bo Jedrt Lapuh. Po nekaj letih se pod okrilje festivala vrača Pravljični večer za odrasle, pripovedovalski projekt slovenskih splošnih knjižnic, ki je nastal na pobudo Mariborske knjižnice in poteka že šestnajsto sezono. Že več kot dvajset let pod okriljem Slovenskih dnevov knjige v Mariboru poteka tudi finale Pesniškega turnirja, tekmovanja za najboljšo pesem tekočega leta za prestižni naziv vitez oz. vitezinja Pesniškega turnirja – pomerilo se bo dvanajst pesnic in pesnikov, ki sta jih izbrali strokovna žirija in publika na polfinalih v Novi Gorici in Krškem.

Festival bomo sklenili z mariborsko premiero izvirne gledališke produkcije HERETHEREWHERE, ki je nastala v koprodukciji italijanskega gledališča Albe iz Ravene in gledališča Theatre Gigante s sedežem v ZDA po besedilu Roka Vilčnika Svetloba je osamljeni popotnik.

Vabim vas, da domačo knjižnico dopolnite z izbranimi knjižnimi naslovi slovenskih založb, ki sodelujejo na knjižnem sejmu na Grajskem trgu in se nam pridružite na dogodkih, ki jih pripravljamo v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami. Daj naravi dlan in na njej bo vzklilo vroče, utripajoče srce, je v nagrajeni knjigi Po vsej sili živ zapisala osrednja gostja letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, Nataša Kramberger. Mi pa vas vabimo, da podate roko tudi knjigam, ki nas vedno znova popeljejo v neverjetno nove svetove …

Petra Kolmančič, koordinatorica programa in vodja festivala 28. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Marja Guček: Besede, ki rastejo skupaj z nami

Marja Guček: Besede, ki rastejo skupaj z nami

Foto: Mitja Lorenčič

Ob letošnjem vseslovenskem sloganu festivala »Drevo, beseda, človek« najprej pomislim, da najpogosteje berem prav v naravi, dostikrat ravno pod kakšnim drevesom. Tukaj imam v mislih branja, ki mi predstavljajo užitek. Takšna branja so kot nežna rast: vsaka stran odpira nova obzorja, vsaka beseda raste skupaj z nami v novo zgodbo, novo doživetje. Slogan festivala, začetni verz Kocbekove pesmi Na polju, nas opominja na globoko povezanost narave, jezika in človeštva. Drevo, ki simbolizira rast in razvoj, beseda, ki ohranja spomin na doživeto, ter človek, ki vse to povezuje in prenaša naprej.

Festival Slovenski dnevi knjige – Ko te napiše knjiga, ki ga Mladinski kulturni center Maribor v letu 2025 organizira že 28. leto zapored, nagovarja in povezuje vse generacije v spoštovanju do pisane besede in literature. V skladu s poslanstvom zavoda pa se trudimo animirati predvsem mlade; že skorajda od začetka festivala se srednješolci iz Maribora in okoliških šol predstavljajo na literarno glasbenem maratonu, študentje predstavljajo svoje literarne revije, maraton rap in hip hop poezije ter natečaj Ali govoriš emojščino? pa privabita vse skupine mladih, ne glede na izobraževalni status.

V današnjem digitalnem svetu, kjer smo vsi, ne samo mladi, pogosto preplavljeni s hitrimi in kratkimi informacijami, je branje knjig izjemnega pomena. Branje spodbuja poglobljena razmišljanja, razvija domišljijo ter krepi sposobnost dolgotrajne koncentracije. Skozi raznolike aktivnosti festivala želimo navdušiti mlade za branje, spoznavanje pisanih svetov literature in izražanju v različnih oblikah.

Od leta 2024 festival sodeluje z Ekologi brez meja. Lani pridobljen naziv Prireditev na poti Zero Waste letos nadgrajujemo z novimi ukrepi, s katerimi bomo zavezanost k odgovornejšemu ravnanju z okoljem širili tudi na sodelujoče partnerje ter obiskovalce dogodkov. V Mladinskem kulturnem centru Maribor verjamemo, da teme trajnosti niso samo potreben del naših prizadevanj v procesih upravljanja zavoda, ampak tudi pomemben del festivalov. Festivali niso le »prostori« dogodkov in druženja, ampak tudi »prostori«, kjer lahko s konkretnimi dejanji spodbujamo spremembe. Dogodki, ki vključujejo načela trajnosti, prispevajo k večji ozaveščenosti in krepitvi odgovornosti do okolja. Tako ustvarjamo ne le prostore kulturnih izkušenj, temveč tudi priložnosti za krepitev zavedanja o trajnosti in našem vplivu na svet.

Festival vsa ta leta ne bi bil mogoč, če ga ne bi prepoznali Mestna občina Maribor ter Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, ki ga vsa ta leta finančno podpirata. Zahvala gre tudi številnim partnerskim organizacijam ter programskemu odboru festivala, ki sooblikujejo in bogatijo program festivala.

Vabimo vas, da z obiskom, nakupom knjig ter aplavzom podprete avtorje, založnike in vse, ki soustvarjajo festivalsko dogajanje. Med 23.–31. majem 2025 se pridružite festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga kjer bomo skupaj tkali nove zgodbe, širili ljubezen do branja in soustvarjali kulturo, ki spoštuje tako besedo kot svet, v katerem jo izgovarjamo.

Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor