Slovenski dnevi knjige v Maribor

Spremna beseda vodje festivala Petre Kolmančič

Petra Kolmančič: Drevo, beseda in človek, trije prijatelji 28. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru je praznik knjig in kulture branja, književnih ustvarjalk in ustvarjalcev, bralk in bralcev, založb, knjigarn, knjižnic in vseh, ki jim je ljuba pisana beseda.

Portret PEtre Kolmančič

Foto: Dejan Bulut

Zakaj je pomembno vedno znova ozaveščati o pomenu knjig? Tudi zato, ker se na številnih koncih sveta še vedno izvaja cenzura, ponekod celo pravi pogrom na knjige in književnost – PEN America je konec leta 2024 poročal, da je v nekaterih državah ZDA prepovedanih že več kot 10.000 knjig, med njimi številne, ki veljajo za svetovne klasike. Ponekod po svetu novodobni cenzorji ubirajo drugačne prijeme: problematične knjige popravljajo in avtorska besedila prirejajo v politično korektne zapise, čeprav ugledni avtorji in uredniki vztrajno opozarjajo, da bi bilo povsem dovolj, da se dela, ki so s stališča sodobne družbe neprimerna, ustrezno kontekstualizirajo. Tu so še številni izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca, eden teh je nepregledna poplava nekakovostnih strojno narejenih mehaničnih prevodov knjižnih del, s čimer se dela nepopravljiva škoda avtorjem in bralcem.

Knjiga je, družbeno gledano, eden najpomembnejših nosilcev vsebine in misli, prav zato so knjige skozi celotno zgodovino ves čas na udaru. O pomenu knjig in branja je treba vedno znova ozaveščati tudi zato, ker dobre knjige bralke in bralce vabijo k samostojnemu razmišljanju, samostojno razmišljanje pa v sodobni družbi nikakor ni tako samoumevno, kot se morda komu zdi, in tudi ni nekaj, kar nam je dano samo po sebi. Slovenski dnevi knjige v Mariboru so tu tudi zato, da skupaj z gosti in občinstvom vedno znova preizprašujemo položaj knjig in literarne umetnosti ter opozarjamo na nevralgične točke na tem področju.

O OSREDNJI TEMI

Letošnji slogan festivala »Drevo, beseda in človek« je prvi verz iz pesmi Edvarda Kocbeka Na polju, s sloganom pa želimo tako v Mariboru kot na Slovenskih dnevih knjige v Ljubljani ter v drugih partnerskih mestih v središče festivalskega programa postaviti ekologijo in naravo. Raziskovali bomo izvirne in raznolike pristope literarnih upodobitev narave. Zanimalo nas bo, ali so pisatelji in pisateljice uspeli preseči superiorni odnos do narave. Pogovarjali se bomo o delih, v katerih je narava pomembna protagonistka, tako rekoč glavna junakinja in ne le ozadje, dogajalni prostor, ali objekt estetizacije. Dotaknili se bomo povezav med literarno umetnostjo in najnovejšimi dognanji znanosti. Kakšno vlogo lahko odigrajo pisatelji in pisateljice v zvezi s perečo okoljsko in podnebno problematiko? Kako so ekokritiške teme prisotne v sodobni slovenski literaturi? Kaj so čeri in pasti tovrstnih pisav?

O PROGRAMU

Program, ki smo ga pripravili, ponuja raznolike vsebine, zato bo zagotovo vsak našel kaj, kar ga bo nagovorilo. Knjižni sejem z aktualno ponudbo slovenskih založb in s pestrim spremljevalnim programom bo potekal na Grajskem trgu, kjer bo v dopoldanskem času potekal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic in pravljičark, gostimo Natašo Konc Lorenzutti, Alenko Spacal, Klariso Jovanović in Bredo Podbrežnik Vukmir. Ob knjižnem sejmu se bo v štirih dneh zvrstilo več kot štirideset spremljevalnih dogodkov. V popoldanskem času bo vrata književnosti odprla Literarna hiša Maribor, ki že vrsto let pripravlja bogat mednarodno obarvan literarni program. Na svečani otvoritvi festivala v Univerzitetni knjižnici Maribor bodo sodelavci UKM odprli tematsko razstavo v knjižnem razstavišču, v sodelovanju z DSKP bomo razglasili prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela v kategoriji 12+. Za nagrado se potegujejo nominiranke Stana Anželj, Katja Zakrajšek in Tina Mahkota.

Večerna prizorišča festivala so Grajska kavarna Pokrajinskega muzeja Maribor, atrij Vetrinjskega dvora z BarCodo, Mala dvorana Lutkovnega gledališča Maribor ter Letni avditorij LGM Minoriti, kjer pripravljamo kurirane dogodke povezane z letošnjo osrednjo temo, na akterih bodo nastopili ugledni literarni gostje.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili prvo pero slovenske ekopisave, pisateljico in letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada Natašo Kramberger – njeno literarno ustvarjanje je prototip problemske in ekološko usmerjene pisave, saj avtorica razpira fizični prostor narave, za katerega se zdi, da je sodobni človek od njega vse bolj ločen.

Na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Anja Mugerli, Vlado Žabot, Stanislava Chrobáková Repar, Tanja Petrič, Denis Škofič, Cvetka Lipuš, Jurij Hudolin in Miriam Drev, gostja letošnjega večera poezije LGBTQ+ bo Jedrt Lapuh. Po nekaj letih se pod okrilje festivala vrača Pravljični večer za odrasle, pripovedovalski projekt slovenskih splošnih knjižnic, ki je nastal na pobudo Mariborske knjižnice in poteka že šestnajsto sezono. Že več kot dvajset let pod okriljem Slovenskih dnevov knjige v Mariboru poteka tudi finale Pesniškega turnirja, tekmovanja za najboljšo pesem tekočega leta za prestižni naziv vitez oz. vitezinja Pesniškega turnirja – pomerilo se bo dvanajst pesnic in pesnikov, ki sta jih izbrali strokovna žirija in publika na polfinalih v Novi Gorici in Krškem.

Festival bomo sklenili z mariborsko premiero izvirne gledališke produkcije HERETHEREWHERE, ki je nastala v koprodukciji italijanskega gledališča Albe iz Ravene in gledališča Theatre Gigante s sedežem v ZDA po besedilu Roka Vilčnika Svetloba je osamljeni popotnik.

Vabim vas, da domačo knjižnico dopolnite z izbranimi knjižnimi naslovi slovenskih založb, ki sodelujejo na knjižnem sejmu na Grajskem trgu in se nam pridružite na dogodkih, ki jih pripravljamo v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami. Daj naravi dlan in na njej bo vzklilo vroče, utripajoče srce, je v nagrajeni knjigi Po vsej sili živ zapisala osrednja gostja letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, Nataša Kramberger. Mi pa vas vabimo, da podate roko tudi knjigam, ki nas vedno znova popeljejo v neverjetno nove svetove …


Petra Kolmančič, koordinatorica programa in vodja festivala 28. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Objavljen je natečaj Ali govoriš emojščino?

Objavljen je natečaj  Ali govoriš emojščino?

MKC Maribor in 28. festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru razpisujeta natečaj za najboljši prevod pesmi, zapisane s čustvenčki, simboli oziroma sličicami, ki se uporabljajo v elektronski komunikaciji in izražajo razpoloženje, čustvo ali zanimanje.

In nominiranci za nagrado Vasje Cerarja so ...

In nominiranci za nagrado Vasje Cerarja so ...

Letošnja nagrada Vasje Cerarja se osredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji prevodnega stripa oz. risoromana za otroke in mladino. Za nagrado se potegujejo: Izar Lunaček, Boštjan Gorenc – Pižama in Špela Žakelj.

Znan je program ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2024

Znan je program ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2024

Letošnji svetovni dan knjige in avtorskih pravic bo MKC Maribor v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami obeležil z dogodki in aktivnostmi med 17. in 25. aprilom 2024 na različnih prizoriščih v Mariboru in okolici. Aprilsko dogajanje je nekakšen uvod v Slovenske dneve knjige, ki bodo letos maja in junija.

Premiera videopravljice: Erazem in vrtnice

ERAZEM IN VRTNICE

Petra Bauman

Videopravljica Erazem in vrtnice je zasnovana na besedilu prve daljše avtorske pravljice pesnice, pripovedovalke zgodb in vsestranske kulturne ustvarjalke Petre Bauman. Nastala je nekega poletnega dne, ko je avtorica pripovedovala zgodbe ob ognju na vrtu gospe, ki goji stare sorte vrtnic. Rožni grm ji je v nekem trenutku, ko se je zazrla vanj, prišepnil zgodbo. O ljubezni, seveda.

Petra Bauman je zgodbo zapisala, pripoved pa je nato še dodatno oživela ob ilustracijah ilustratorke, slikarke in ljubiteljice rastlin Maruše Furlan.

Avtorica pravljice in pripovedovalka: Petra Bauman

Ilistracije: Maruša Furlan

Snemanje, zvok, montaža in postprodukcija: Mitja Lorenčič

Produkcija: Mladinski kulturni center Maribor - Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Koprodukcija: KUD Balkon

Najboljši prevod iz emojščine je uspel Doroteji Drevenšek

Na Grajskem trgu smo v torek, 30. maja, razglasili zmagovalke letošnjega natečaja Ali govoriš emojščino?.

Na natečaj je letos prispelo 48 avtorskih prevodov pesmi, ki jo je v emojščini napisala mlada pesnica Nika Gradišek. Žirija v sestavi vodje festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Petre Kolmančič in vodje knjižnega sejma s spremljevalnim programom Nine Medved je izbrala štiri najboljše. Po mnenju žirije so letos naboljše prevode napisale Neža Cerinšek, Patricia Županovič, Doroteja Drevenšek in Mia Lebar. Posebno pohvalo je žirija izrekla tudi prevodoma Tiana Vidica in Toma Crnjakoviča.

Zmagovalka letošnjega natečaja je Doroteja Drevenšek, ki je prepričala s pesmijo Drugi jaz.

Pesem si lahko spodaj tudi preberete in jo primerjate z izvirnikom v emojščini.

Drugi jaz

Korak ni več enak;

predrugačen je.

 

Morda je za to kriva čuječnost,

ki mi sledi po ulicah

ali pa izgubljene silhuete —

temni obrisi, ki sem jih pustila za sabo.

 

Še včeraj sem kakor drevo,

stegovala pajčevinaste veje,

da bi dosegla ptice.

Danes pa …

 

Danes je po lahkotnosti

prišla sopara —

tudi ta je zdaj del mene.

 

Alterirana sem.

 

Kot sestavljanka združujem

včeraj

in

danes.

 

V tem prostoru nisem več zasidrana,

kakor gugalnica niham

semtertja semtertja

 

In stopinje …

Če bi hodila, bi bile živalske.

 Utemeljitev žirije

Drugi jaz Doroteje Drevenšek (2005) je intimistična pesem o notranji preobrazbi, zgrajena okoli podobe koraka, ki se po poti (branja) spremeni, kot se je spremenila tudi lirska subjektka, ki nam pesem pripoveduje. Tako prvi kot drugi jaz, ki je šele v nastajanju in bo pesmi dal naslov, sta spletena iz močnih podob, ki priklicujejo prostor otroštva (gugalnica, sestavljanka) in narave (drevo, ptice, sopara). Univerzalne podobe, ki jih lahko kot svoje začuti sleherni bralec, v tej pesmi delujejo sveže, za kar poskrbita pesničin izčiščen jezik in odličen občutek za ritem, ki se najlepše izrazi v verzu semtertja semtertja, oponašajoč tako gugalnico kot bivanjsko občutenje lirske subjektke.

Čeprav se pesem od izvirnika nekoliko odmakne in izpusti simbol šahovske figure, to stori s poslanstvom, ki ji ga komaj očitamo – da bi lepše zazvenela avtorska pesem z močnim sporočilom.


Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta, je letos potekal že osmič. Pripravljajo ga Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka in festival 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

S knjigo nismo nikoli sami

Letošnji 26. festival Slovenski dnevi knjige – Ko te napiše knjiga v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka pod sloganom Najdi svojo knjigo, najdi svoj svet. Moj zadnji knjižni svet je bil vstop v intimno, osebno izkušnjo mariborske avtorice, ki z bralci in z bralkami deli svojo pot spoprijemanja s perfekcionizmom. To ni bil lahkoten, igriv preskok v domišljijski svet, tudi razrešitve kakšnega romantičnega ljubezenskega trikotnika nismo spremljali. Poleg različnih plati avtoričinega življenja sem kot bralka spoznala perfekcionizem tudi s strokovne plati, kjer sem si dovolila, pa se je zgodil tudi kakšen »aha moment«, v katerem sem prepoznala lastno vedenje.

Pestrost svetov, ki jih ponujajo knjige, je neskončen, prebrano nas lahko nasmeji ali razžalosti, lahko se naučimo novih spretnosti ali pa se na podlagi prebranega odločimo  za __________ (dopolni po lastni izbiri). 

»Noben prijatelj ni tako zvest, kakor knjiga,« je rekel Ernest Hemingway. S knjigo nismo nikoli sami, saj nam vedno in povsod, kadar jih želimo ali potrebujemo, delajo družbo nam zvesti junaki. Knjiga nas spremlja doma, na delovnem mestu ali med izobraževanjem, na oddihu, v roke jo vzamemo, ko iščemo rešitve. Knjiga je lahko tudi odlično darilo.

Foto: Mitja Lorenčič

Festival smo tudi tokrat pripravili v dveh delih; prvi, predfestivalski del smo, v okviru svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, izvedli že v aprilu, med 30. 5. in 3. 6. 2023 pa v Maribor prinašamo še osrednje festivalske dni. Tudi letos s knjižnim sejmom na Grajskem trgu ter odrom, ki bo dopoldne namenjen predvsem otroškemu in mladinskemu programu. Večerni del programa tokrat predstavljamo na novi lokaciji, v sodelovanju s KUD Codo v atriju Vetrinjskega dvora. Nadaljujemo s podeljevanjem nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, in se podeljuje v Mestni občini Maribor. Ker je letošnje leto za Mladinski kulturni center Maribor praznično, saj praznujemo 30 let, pa obujamo tudi večer karaok, na katerem se bodo najpogumnejši preizkusili ob prepevanju slovenskih zimzelenih pesmi.

Slovenski dnevi knjige vsa ta leta ne bi bili mogoči brez podpore Mestne občine Maribor, ki že od leta 2019 nosi naziv Branju prijazna občina, v zadnjih dveh desetletjih pa tudi Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, zato zahvala obema za prepoznan doprinos na področju razvoja in širjenja kvalitetnih literarnih dogodkov. Zahvala tudi številnim partnerjem, ki sooblikujejo program festivala, in ga tako bogatijo. Da pa bo festival odlična izkušnja za vse nas, sta poskrbela programski odbor ter ekipa, ki bo v naslednjih dneh dihala za festival, zato iskrena zahvala tudi vsem vam.

Ljubitelji in ljubiteljice literature ter obiskovalci in obiskovalke kulturnih dogodkov, vabljeni k odkrivanju novih knjižnih svetov tako, da v naslednjih dneh obiščete katerega izmed festivalskih prizorišč, z nakupom knjig podprete avtorje, avtorice in založnike, z obiskom in aplavzom pa vse nastopajoče. 

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor

Nominiranke za nagrado Vasje Cerarja gostje študentov prevajalstva

Nominiranke za nagrado Vasje Cerarja gostje študentov prevajalstva

Študente prevajanja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru bodo v sredo, 10. maja, obiskale prevajalke, nominirane za nagrado Vasje Cerarja, ki se podeljuje za najboljše prevode mladinskih del.

Vabimo na maraton rap in hip hop poezije

RAP IN HIP HOP POEZIJA

Vabilo k sodelovanju na 21. glasbenem maratonu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Mladinski kulturni center Maribor vabi vse mlade, ki ustvarjajo hip hop in rap glasbo, da se predstavijo na tradicionalni prireditvi Rap in hip hop poezija. Prireditev se bo odvila v okviru festivala 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru v petek, 2. junija 2023, ob 12. uri na Grajskem trgu v Mariboru.

K sodelovanju vabimo vse začetnike, tudi tiste, ki bo to zanje morda prvi javni nastop kot tudi tiste mlade avtorje, ki že imajo izkušnje z nastopanjem in predstavljanjem svoje rap in hip hop glasbe. Zaželeno je, da so besedila v slovenščini, ni pa to pogoj za nastop.

Maraton bo povezoval Mišel Ristov - Amo, poznan tudi kot Amo Socialec, ki je hiphoperski publiki že znan obraz. Prvič je nase opozoril daljnega 2009 ko je na državnem prvenstvu v freestyle battlu postal podprvak. V letu 2016 je izdal dolgo pričakovan uradni album, ki nosi naslov En dan.... V sodelovanju z društvom Humanitarček je v 2019 izdal #projektVida, ki je bil uspešen na nacionalni ravni, celoten izkupiček razprodanih naklad pa je šel za tople obroke starostnikom. V letu 2021 je pričel sodelovati z alter pevko LAV in tako sta izdala prvi tovrstni projekt pri nas, naslovljen Sad Porn, napovedala pa tudi nadaljnje sodelovanje znotraj družbeno odgovornih akcij.

Nastopajo LaPilar, Štrom, Alex S., Liquid, Šešmajster, Alkolol, Adelaida, Rene Volker, Viki Music in drugi.

K nastopu na glasbenem maratonu rap in hip hop poezije se je mogoče priglasiti še do 15.5. 2023 na naslovu misel.ristov@gmail.com.

Poslanica Društva slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu knjige

Poslanica Društva slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu knjige

Objavljamo poslanico Društva slovenskih pisateljev ob današnjem svetovnem dnevu knjige, pod katero sta se podpisali Nina Kokelj in Luna J. Šribar, pisateljici, članici Društva slovenskih pisateljev in programski vodji 28. Slovenskih dnevov knjige.

Spoznajte nominiranke za nagrado Vasje Cerarja

Spoznajte nominiranke za nagrado Vasje Cerarja

Letošnja nagrada Vasje Cerarja se sredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let. Tričlanska komisija je izbirala med 22 predlogi, ki jih je posredovalo deset založb, med nominiranke pa so se uvrstile prevajalke Nada Grošelj, Diana Pungeršič in Mateja Seliškar Kenda.

Znan je program ob svetovnem dnevu knjige 2023

Znan je program ob svetovnem dnevu knjige 2023

V počastitev letošnjega svetovnega dneva knjige, ki ga obeležujemo 23. aprila, smo tudi letos v sodelovanju s partnerji pripravili pester večdnevni literarni program. Dogodki se bodo zvrstili med 17. in 25. aprilom 2023.

20. nagradni natečaj Pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije

20. nagradni natečaj Pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije

Založba Pivec razpisuje natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku. Na njem lahko z eno samo pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60-ih verzov oz. vrstic, sodelujejo avtorji, stari vsaj 16 let. 

Novinarska konferenca 22. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Novinarska konferenca 22. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

V ponedeljek, 15. aprila, se je odvila novinarska konferenca pred pričetkom 22. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru na kateri so člani programskega odbora in programska koordinatorica Petra Kolmančič navzočim novinarjem predstavili osrednjo temo ter program festivala.

Pesniška delavnica z Anjo Golob

Pesniška delavnica z Anjo Golob

V Vetrinjskem dvoru v Mariboru bo v obliki osmih intenzivnih uro in pol dolgih srečanj ob četrtkih ob 19.30 uri med 21. februarjem in 18. aprilom 2018 potekala pesniška delavnica priznane in uveljavljene pesnice Anje Golob, avtorice treh pesniških zbirk, ki deluje tudi kot prevajalka, urednica in kolumnistka.