Predfestivalsko dogajanje 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru
ZA NAGRADO VASJE CERARJA NOMINIRANE TINA MAHKOTA, STANA ANŽELJ in KATJA ZAKRAJŠEK
Svetovni dan knjige in avtorskih pravic MKC Maribor skupaj s partnerji obeležuje z dogodki v Mariboru in okolici, ki se bodo zvrstili med 17. in 24. aprilom 2025. Najbolj strnjeno bo dogajanje prav na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v sredo, 23. aprila 2025, ko je načrtovanih osem dogodkov.
»Veseli me, da je program, s katerim obeležimo svetovni dan knjige avtorskih pravic, tako obsežen in da poveže številne partnerje. Do 23. aprila bo del programa sicer že za nami, je pa do takrat na voljo še sedem dni, kar je dovolj časa, da preberemo kakšno dobro knjigo,« je k branju ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic povabila direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček.
Dogodki so hkrati del predfestivalskega dogajanja 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki sledijo v maju. »Priča smo srhljivemu pogromu nad knjigami na številnih koncih sveta. Ameriška veja organizacije PEN je nedavno objavila, da je na seznamu prepovedanih že 10.000 knjižnih naslovov, med njimi tudi številni klasiki, ker vsebina naj ne bi bila politično korektna. Vrednote in morala se skozi čas spreminjajo, a način, da se knjige umikajo in sežigajo, kot smo priča v nekaterih evropskih državah, ni primeren. Svetovni dan knjige je odlična priložnost, da opozorimo tudi na to,« je poudarila Petra Kolmančič iz MKC Maribor in koordinatorica programa Slovenskih dnevov knjige v Mariboru.
Že tradicionalni del predfestivalskega programa je tudi razglasitev nominirank za nagrado Vasje Cerarja, ki jo MKC Maribor podeljuje skupaj z Društvom slovenskih književnih prevajalcev. Letošnja nagrada se osredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji besedil za mlade bralce, starejše od 12 let.
»Na področju prevajalstva je dolgo obstaja zgolj Sovretova nagrada, kjer pa so bila spregledana družboslovna dela ter prevodi otroške in mladinske literature. Slednje se je z ustanovitvijo nagrade Vasje Cerarja 2021 spremenilo. Nagrada se podeljuje v štirih ciklih, saj ni mogoče z istimi vatli ocenjevati slikanic in romanov za najstnike, stripov. Komisija je letos prejela 21 predlogov, skupno pa pregledala kar 180 naslovov. Iz tega nabora so izstopale štiri knjige oziroma tri prevajalke,« je ozadje izbire orisala Maja Kraigher, članica komisije Društva slovenskih književnih prevajalcev za nagrado Vasje Cerarja. Ob njej komisijo sestavljata še Ana Barič Moder in Diana Pungeršič (članica).
NOMINIRANE PREVAJALKE STANA ANŽELJ TINA MAHKOTA in KATJA ZAKRAJŠEK
Za nagrado se potegujejo: Stana Anželj za prevod romanov Cunami v glavi Erika Woutersa (Pivec, 2024) in Odpor Wilme Geldof (Miš, 2024), Tina Mahkota za prevod kratkoprozne zbirke Poglej na obe strani Jasona Reynoldsa (Morfemplus, 2024) in Katja Zakrajšek za prevod romana v verzih Pesnica X Elizabeth Acevedo (Morfemplus, 2024). Komisija je izbirala med prispelimi predlogi založb, kulturnih ustanov in posameznikov ter na podlagi evidenčnega seznama COBISS za predvideno kategorijo, ob čemer je pregledala ok. 180 prevedenih del, izdanih med letoma 2021 in 2024, ki so ustrezala danim kriterijem. Prejemnika oz. prejemnico nagrade Vasje Cerarja za leto 2025 bomo razglasili v petek, 23. maja 2025, na slavnostnem odprtju 28. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Tina Mahkota (1964, Ljubljana) je prevajalka iz angleščine in nemščine, profesorica in publicistka. Po diplomi iz angleškega jezika in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1988) jo je poklicna pot najprej zanesla v šolstvo, 11 let je bila zaposlena tudi na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na FF v Ljubljani. Leta 2003 se je odločila za prestop med samostojne ustvarjalce na področju kulture. Izpopolnjevala se je med daljšimi študijskimi bivanji v Veliki Britaniji (Glasgow, Edinburg, Norwich), na Irskem (Dublin, Galway, Rathdrum, Annaghmakerrig), v Nemčiji (Mainz, Straelen), na Švedskem (Visby).
Katja Zakrajšek (1980) je prevajalka in komparativistka, ki jo najbolj zanimajo prevodno manj zastopane pisave, zlasti afriške in afrodiasporske. Prevaja leposlovje in humanistiko iz angleščine, francoščine in portugalščine ter občasno iz slovenščine v angleščino. Piše tudi spremne besede in članke o književnosti in prevajanju; na področju otroške in mladinske književnosti se predvsem trudi mlademu bralstvu in tistim, ki delajo z njim, ponuditi orodja za boljše razumevanje vprašanj rasizma in diskriminacije (spremna beseda k romanu Angie Thomas Vse se vrača, »Mali zasilni priročnik za antirasistično branje« v reviji Otrok in knjiga ...). Teh tem se dotika tudi roman Pesnica X Elizabeth Acevedo. Za svoje »odrasle« prevode je prejela nagrade Radojke Vrančič (Monique Truong: Knjiga soli), lirikonov zlát (izbor pesmi Warsan Shire), Sovretovo nagrado (Bernardine Evaristo: Dekle, ženska, druga_i) in bila nominirana za Nodierjevo nagrado (Alain Badiou: Gledališče in filozofija). S prevodom mladinskega romana #3špehbombe Clémentine Beauvais pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY.
Stana Anželj (Ljubljana, 1984) je diplomirala na Oddelku za prevajalstvo (nemščina – francoščina) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je tudi obiskovala Lektorat za nizozemski jezik in kulturo. Po študiju se je posvetila prevajanju knjig; danes prevaja otroško in mladinsko književnost ter leposlovje za odrasle povečini iz nizozemščine. V njenih prevodih za mlade je pogosto najti problemske teme (Bratov kožuh Jaapa Robbna, Cunami v glavi Erika Woutersa, Zadeva z Levom Stefana Boonena), tudi drugo svetovno vojno (Vsi si želimo nebes Els Beerten, Odpor Wilme Geldof) ter jezikovno igrivost in humor (Pozor, huda babica! in Najdenka iz Puhljevega gozda Stefana Boonena). Prevedla je nizozemsko klasiko Vihec iz Vrhovišnika Annie M. G. Schmidt; od sodobnih avtorjev velja omeniti še mnogostranskega Edwarda van de Vendla (Lisjaček in Zgodba o matematiki za življenje), Selmo Noort (Kraljeva hči in Otokotožje) ter avtorja slikanic Jana De Kinderja (Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni smešno in Se v gozdu bojiš, Veliki volk?). Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi zlato hruško za prevedeni mladinski leposlovni knjigi Vsi si želimo nebes Els Beerten leta 2017 in Bratov kožuh Jaapa Robbna leta 2022. Leta 2021 je bila nominirana za Sovretovo nagrado za prevod romana Lakota nizozemskega avtorja Jamala Ouariachija.