Na knjižnem sejmu tudi knjige MKC Maribor

Še do sobote, 31. maja 2025, v sklopu festivala 28. Slovenski dnevi knjige v Mariboru poteka Knjižni sejem na Grajskem trgu. Med stojnicami založnikov najdete tudi stojnico MKC Maribor, kjer so na voljo knjige, ki so izšle pod našim okriljem:

• VEČ AVTORJEV: SRCA V IGRI

  Izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+ z naslovom Srca v igri je pripravil Tom Veber, nabor pa vključuje izbrana leposlovna dela enaidvajsetih mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+, rojenih med letoma 1987 in 1999. Spremna beseda: Tom Veber, Tonja Jelen. V knjigi Srca v igri se s poezijo in/ali prozo predstavljajo Ajda Bračič, Alex Kama, Alina Špan, Aljaž Koprivnikar, Bengal Cafuta, Eva Kokalj, Filip Vurnik, Gregor Brdnik, Jaka Šoster, Katja Zgoznik, Lan Aidan Remec, Miha Pongrac, Nela Poberžnik, Nežka Štruc, Pavla Zabret, Pino Pograjc, Sara Nuša Golob Grabner, Špela Setničar, Taja Rihtaršič, Veronika Razpotnik in Vesna Liponik.

• MATIC AČKO: REKVIEM ZA SNEG

  Rekviem za sneg je težko pričakovani pesniški prvenec najuspešnejšega slovenskega slemovskega pesnika, glasbenika, oblikovalca ter vsestranskega ustvarjalca Matica Ačka (1991, Maribor). Pesniška zbirka predstavlja pretresljivo družbenokritično in intimno izpoved posameznika ter prikazuje sodobni duh časa skozi pesmi, ki so izjemno komunikativne in angažirane.

• TRI MINUTE: ANATOLOGIJA SLOVENSKE SLEMOVSKE POEZIJE

  Prva antologija slovenske slamovske poezije! Slamovska poezija je živa, sočna in polna energije, je poslušljiva, zlahka razumljiva in dostopna širšemu krogu. Izvaja se v živo in združuje elemente performansa, govorjene (spoken word) poezije in gledališča. 

Vabimo k nakupu!

Vabljeni k branju programske knjižice 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Vabljeni k branju programske knjižice 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo povezavo.

Znani so nominiranci 10. nagradnega natečaja Ali govoriš emojščino 2025

Igriv natečaj za mlade literate Ali govoriš emojščino?, ki ga pripravljajo Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka in festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, je letos potekal že desetič. Letos je na natečaj prispelo 35 »prevodov« pesmi, ki jo je v izvirnem jeziku emotikonov zapisala lanska zmagovalka Eva Šubic. Prispele pesmi sta prebrala mlada pesnika Nika Gradišek in Matic Ačko, pri tem pa sta se osredotočila na odličnost pesmi, inovativnost prevajanja simbolov in to, kako prevod poustvarja občutek ter formo izvirne pesmi.

Najboljše prevode po mnenju žirije so napisali Sandro čeh, Alja Pušič, Amadeja Rek in Matija Podbreznik. Posebna pohvala gre Domnu Sitarju.

Vabimo vas, da se nam pridružite na predstavitvi nominirancev in razglasitvi zmagovalnega prevoda, ki bo v soboto, 31. maja 2025, ob 11. uri na Grajskem trgu v Mariboru, na odru knjižnega sejma. Pogovor bosta usmerjala člana žirije Matic Ačko in Nika Gradišek.

Vsem sodelujočim prevajalcem in prevajalkam iskreno čestitamo za pogumno opravljen izziv, nominirancem pa za odlične prevode pesmi!

V nadaljevanju lahko odkrijete njihove pesmi in jih primerjate z izvirnikom v emojščini. Kdo pa je po vašem mnenju najbolje »prevedel« pesem?

Foto: Nina Medved

 ALJA PUŠIČ

krušna peč kot kraj

i.

če v gozdu odgrneš

prvo plast listja,

ugotoviš, da

nimajo kraji človeških lastnosti,

ljudje imajo lastnosti krajev –

so v podobah in ne znamo se jim

dovolj zahvaliti.

slinaste sledi iščejo

novo verjetnost dihanja –

nekaj za v žep za spomin,

predvsem pa

da se bo lažje spomniti,

kako daleč nas mora nesti.

ii.

ko novo dihanje pomeni

za hip odmisliti krušno peč,

razposlati razglas o svežem kruhu,

nadrobljenem po pultu,

in melodiji, ki ga spremlja –

diši, ker veš,

da si jo že nekje slišal.

iii.

ohranjati pozornost v vektorjih,

drobtine na pultu so začele gomazeti –

vse to, kar v naravnem ritmu opozori,

da so plasti pod listjem

tukaj

dokler jih korenine začnejo preobračati,

ker vedo, da nas mora nesti

vse do

tam.

iv.

ne veš in v tem je mir –

kako lahko domač kruh in kraji

sobivajo v toku –

dokler zapis, ki se premika

z desne proti levi

postane

tako naraven.

Pesem Krušna peč kot kraj se odgrinja ravno tako kot listje v njenih prvih vrsticah. Kohezijo ciklična podoba pesmi ohranja z navezovanjem in reiteracijo istih podob; prva in tretja kitica nam pripovedujeta o listju in tem, do kam nas mora nesti, druga se v tretjo pretaka skozi drobtine na pultu, četrto in drugo druži vonj po domačem kruhu. A vsaka iteracija odgrne novo plast; drugič drobtine gomazijo, drugič te v tok potiskajo korenine. Pripoved odlikuje neka neizčrpljiva mehkoba perspektive. Naklonjenost, potrpljenje in razumevanje kapljajo skozi vrstice in nas (ljudi) pišejo tako ljubeznivo, da nas v času razčaranega, zakrnjenega cinizma morda lahko priučijo videti same sebe v novi, toplejši luči. Morda je trik v distanci, preusmerjanju pozornosti na nekaj manj antropocenega, bolj zlitega z okolico; saj vendar, »ljudje imajo lastnosti krajev« in ne obratno. Sinestezija dišeče melodije in pečenega kruha prostor vzpostavlja skozi vektorje, ga dela otipljivega in nas, bralce, umešča vanj skozi izkustvo. A vseeno se ravno tu pesem morda postavlja na laž, ko nam zagotovi, da "nimajo kraji človeških lastnosti", ker se zdi, da bi prav vsaki prostorski podobi v pesmi lahko pripisali človeškost, čustveno otipljivost. Morda pa je trik v tem: če je vse človeško, ni več človeško, pač pa samo živo.

Foto: Gal Pastirk

AMADEJA REK

Danes sem sanjala, da sem bila otrok 

Ko smo se jeseni spet videli,

smo se igrali vojno.

Zakoreninjeni v svoja polja

smo si skušali s prstom pririsati

čimveč ozemlja.

Ker so bile moje roke prekratke za zmago,

sem s prstom drsela po obzorju,

kot da bi lahko tako preprosto vse pogoltnila.

Nismo se zavedali, kako hitro se zna igra

preobraziti v nekaj resničnega,

kako hitro zna okus v naših ustih

pogreniti,

kako hitro te lahko naučijo pravilno ciljati,

da znaš nameriti, tako da samo raniš,

da te smrt ne oblikuje prehitro.

Kako hitro smo rastli,

pa nas v tem času nihče ni naučil,

kako zarisati meje lastnemu telesu,

da ne bi postali preodrasli,

ko smo se preživljali z besedami iz novic

in zvoki pričakovanja po vrnitvi.

Ko predolgo ni nihče spregovoril,

smo se poskušali narediti čim manjše,

prenehali smo s pisanjem,

da bi ostali neopazni,

kako smo si slačili besede,

da bi postali čim lažji, da bi nas odpihnilo nazaj,

kjer bi bil najostrejši zvok spet jutranja budilka,

sirene pa zgolj vsako prvo soboto v mesecu.

Kako bi takrat narisala svojo mejo točno tu

in nikomur dovolila, da pobegne naprej.

Kako bi z očetom belila vse štiri stene,

si govorila, da jih nič ne more porušiti,

da sem tudi jaz že dovolj težka,

da me nič ne more izruvati.

Danes imam samo tri stene,

tisto ob postelji so mi odprli,

sveže prebeljeno,

da ima zdaj barvo

sveže uničenega sveta.

Od takrat sanjam o otroških igrah,

dobro preverjenih vzorcih napada,

kako smo meje risali s prsti,

se borili z besedami,

postavljenimi v pozicije, kakor svinčeni vojački,

pa o tem, ali so sanje ali more,

ko se ne morem spomniti,

kdaj smo se nazadnje igrali.

V pesmi Danes sem sanjala, da sem bila otrok nas avtorica že v prvih nekaj verzih uvede v melanholično, zasanjano atmosfero sladko-bolečih spominov na brezskrbno otroštvo, ki pa v sebi z »igranjem vojne« že nosi seme nečesa temnejšega, jasneje naslovljenega kmalu za tem. Tematika otroške igre se hitro pretopi v motive realne vojne odraslih ljudi, kjer se ozemlja ne rišejo s prstom in se rušijo resnični zidovi domovanj. Ta dinamika med neizprosnimi mehanizmi »odraslega« in naivnimi metodami »otroškega«, s katerimi se subjekt poskuša skriti, zaščititi in usidrati, vztraja čez vso pesem in bralca_ko vsakič znova povleče v neko novo dimenzijo (so)čustvovanja in podoživljanja svojih otroških zablod, za katere si vsi potihoma želijo, da bi bile resnične. Pesem mojstrsko gradi na vedno novih podobah in metaforah, ki pred nami v treh kiticah ustvarijo presenetljivo bogat zemljevid življenja in doživljanja pripovedovalke, hkrati pa nas neprestano po tihem vodi do koščkov naše lastne sestavljanke odraščanja, ki so še ostali skriti nekje v podzavesti. Lepota jezika, individualno izražanje, ki je hkrati vpeto v kolektivno izkušnjo in tudi močan zaključek odlikujejo pesem, ob branju katere je neposredno doživljanje človeške ranljivosti in hrepenenja skoraj neizogibno.

Foto: osebni arhiv

MATIJA PODBREZNIK

Spid pošta

»Igrat šah na gobicah

je zmagovalna kombinacija.«

- Bobby Fischer (najbrž)

Težke so težke te kolajne.

Težko je bit kmet

in pol kraljica.

Ni težko po parih flašah vina

pokazat svojo ljubezen

do pregrešnih lukenj.

Ni težko pridit do trave.

DPD - diler pošilja domov.

Daleč so dnevi,

ko Gregor Samsa

kot prvi Beatle

ni mogel do LSD-ja.

Zaklenjen

SMS koda

odklenjen

Big Smoke

Za mnoge

je bil zadnji galop

posnifana lajna horsa

iz paketomata.

Pesem Spid pošta primarno zaznamujeta domiselnost in živahen humor, ki nas za vsakim sunkovitim ovinkom uspešno zasači nepripravljene. Uvod se skozi izmišljen citat šahista poigra s spletnim trendom ponovnega izzumljanja citatov slavnih s pripisom -vjerovatno, le da ga ustrezno prevede v -verjetno, hkrati pa ta uvodni citat vzpostavi glavno tematsko napetost pesmi: nesrečno srečanje uspeha in substanc. Pesem se z ihto (na trenutke kaotično, a vseeno zmerno koherentno) spopade z bremenom slave, denarja in dostopnosti razvrata ter na koncu podleže zadnji lajni posnifanega horsa, ki ga je dostavil DPD (- »diler pošilja domov«).

Foto: osebni arhiv

SANDRO ČEH

Veter v vaseh
Ravno je uvrstil
ljudi med prvake,
potem je srečal mene,
zapisal je:

To nenavadno bitje
ni gliva, ne more biti,
kdor goji glivice
v toplih gredah svojih nog,
kdor strelja na prašiče,
ker se končajo na ič
in mu zemlja rine
prst v usta,
da bi jih izbruhal.
To bitje ni rastlina,
ker raste v obratni smeri
urinega kazalca,
odriva Štefane
in sili s pošto v Anje,
vozi hrošče,
sešteva
njihove konje,
maha z repom,
češ da je od muh,
da si ne upajo niti blizu.

To bitje je kmet,
ko prežene vse lovce
in prešteje vse konje,
se premakne
eno polje naprej.

Veter v vaseh je pesem, ki bolj kot na pripovednem loku, jasni osrednji tematiki ali globokem čustvovanju gradi na igrivosti in majhnih, fragmentarnih premislekih. Iz verzov veje neka skoraj otroška nagajivost, vsakič znova nas zbadajo s svojim sproščenim poplesavanjem, svojimi nepričakovanimi piruetami in kvantnimi preskoki. Besedne igre, premetanke in dvojni pomeni kar vrejo iz te pesmi, a vendar se v vsej tej norčavosti najdejo tudi hipne aluzije na neke resnejše, globlje in vsekakor relevantne tematike. Čeprav v sebi nosi več zelo jasnih navezav na emotikone, uporabljene v izvornem zapisu natečaja, nikjer nimamo občutka, da le-ti diktirajo ritem pesmi oz. da jim je pesem podrejena. Avtor si iz piktografskih podob originala sposodi ravno toliko, kot potrebuje za svoje spretno besedno spletanje te hudomušne literarne miniature.

Foto: osebni arhiv

Posebna pohvala

DOMEN SITAR

Konjički v vetru

Zjutraj diši po svežem kruhu,

Sonce riše zlato v zraku.

šahovnica misli premetava,

medalje bleščijo v lahkem koraku.

Seme rasti v zemlji čaka,

nekdo v tišini nove poti riše.

Zvonec zapoje, čas beži,

skozi meglice se upanje piše.

Kobilice skačejo, ura tiktaka,

nekdo kovček sanj odpira.

Veter igra se s perjem v zraku,

življenje nov ples izbira.

Konjički v vrsti čez polje hite,

skozi valove vetra hitijo.

Sanje in cilji v daljavi žarijo,

nova obzorja se odprejo zanje.

Spremna beseda vodje festivala Petre Kolmančič

Petra Kolmančič: Drevo, beseda in človek, trije prijatelji 28. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru je praznik knjig in kulture branja, književnih ustvarjalk in ustvarjalcev, bralk in bralcev, založb, knjigarn, knjižnic in vseh, ki jim je ljuba pisana beseda.

Foto: Dejan Bulut

Zakaj je pomembno vedno znova ozaveščati o pomenu knjig? Tudi zato, ker se na številnih koncih sveta še vedno izvaja cenzura, ponekod celo pravi pogrom na knjige in književnost – PEN America je konec leta 2024 poročal, da je v nekaterih državah ZDA prepovedanih že več kot 10.000 knjig, med njimi številne, ki veljajo za svetovne klasike. Ponekod po svetu novodobni cenzorji ubirajo drugačne prijeme: problematične knjige popravljajo in avtorska besedila prirejajo v politično korektne zapise, čeprav ugledni avtorji in uredniki vztrajno opozarjajo, da bi bilo povsem dovolj, da se dela, ki so s stališča sodobne družbe neprimerna, ustrezno kontekstualizirajo. Tu so še številni izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca, eden teh je nepregledna poplava nekakovostnih strojno narejenih mehaničnih prevodov knjižnih del, s čimer se dela nepopravljiva škoda avtorjem in bralcem.

Knjiga je, družbeno gledano, eden najpomembnejših nosilcev vsebine in misli, prav zato so knjige skozi celotno zgodovino ves čas na udaru. O pomenu knjig in branja je treba vedno znova ozaveščati tudi zato, ker dobre knjige bralke in bralce vabijo k samostojnemu razmišljanju, samostojno razmišljanje pa v sodobni družbi nikakor ni tako samoumevno, kot se morda komu zdi, in tudi ni nekaj, kar nam je dano samo po sebi. Slovenski dnevi knjige v Mariboru so tu tudi zato, da skupaj z gosti in občinstvom vedno znova preizprašujemo položaj knjig in literarne umetnosti ter opozarjamo na nevralgične točke na tem področju.

O OSREDNJI TEMI

Letošnji slogan festivala »Drevo, beseda in človek« je prvi verz iz pesmi Edvarda Kocbeka Na polju, s sloganom pa želimo tako v Mariboru kot na Slovenskih dnevih knjige v Ljubljani ter v drugih partnerskih mestih v središče festivalskega programa postaviti ekologijo in naravo. Raziskovali bomo izvirne in raznolike pristope literarnih upodobitev narave. Zanimalo nas bo, ali so pisatelji in pisateljice uspeli preseči superiorni odnos do narave. Pogovarjali se bomo o delih, v katerih je narava pomembna protagonistka, tako rekoč glavna junakinja in ne le ozadje, dogajalni prostor, ali objekt estetizacije. Dotaknili se bomo povezav med literarno umetnostjo in najnovejšimi dognanji znanosti. Kakšno vlogo lahko odigrajo pisatelji in pisateljice v zvezi s perečo okoljsko in podnebno problematiko? Kako so ekokritiške teme prisotne v sodobni slovenski literaturi? Kaj so čeri in pasti tovrstnih pisav?

O PROGRAMU

Program, ki smo ga pripravili, ponuja raznolike vsebine, zato bo zagotovo vsak našel kaj, kar ga bo nagovorilo. Knjižni sejem z aktualno ponudbo slovenskih založb in s pestrim spremljevalnim programom bo potekal na Grajskem trgu, kjer bo v dopoldanskem času potekal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic in pravljičark, gostimo Natašo Konc Lorenzutti, Alenko Spacal, Klariso Jovanović in Bredo Podbrežnik Vukmir. Ob knjižnem sejmu se bo v štirih dneh zvrstilo več kot štirideset spremljevalnih dogodkov. V popoldanskem času bo vrata književnosti odprla Literarna hiša Maribor, ki že vrsto let pripravlja bogat mednarodno obarvan literarni program. Na svečani otvoritvi festivala v Univerzitetni knjižnici Maribor bodo sodelavci UKM odprli tematsko razstavo v knjižnem razstavišču, v sodelovanju z DSKP bomo razglasili prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela v kategoriji 12+. Za nagrado se potegujejo nominiranke Stana Anželj, Katja Zakrajšek in Tina Mahkota.

Večerna prizorišča festivala so Grajska kavarna Pokrajinskega muzeja Maribor, atrij Vetrinjskega dvora z BarCodo, Mala dvorana Lutkovnega gledališča Maribor ter Letni avditorij LGM Minoriti, kjer pripravljamo kurirane dogodke povezane z letošnjo osrednjo temo, na akterih bodo nastopili ugledni literarni gostje.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili prvo pero slovenske ekopisave, pisateljico in letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada Natašo Kramberger – njeno literarno ustvarjanje je prototip problemske in ekološko usmerjene pisave, saj avtorica razpira fizični prostor narave, za katerega se zdi, da je sodobni človek od njega vse bolj ločen.

Na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Anja Mugerli, Vlado Žabot, Stanislava Chrobáková Repar, Tanja Petrič, Denis Škofič, Cvetka Lipuš, Jurij Hudolin in Miriam Drev, gostja letošnjega večera poezije LGBTQ+ bo Jedrt Lapuh. Po nekaj letih se pod okrilje festivala vrača Pravljični večer za odrasle, pripovedovalski projekt slovenskih splošnih knjižnic, ki je nastal na pobudo Mariborske knjižnice in poteka že šestnajsto sezono. Že več kot dvajset let pod okriljem Slovenskih dnevov knjige v Mariboru poteka tudi finale Pesniškega turnirja, tekmovanja za najboljšo pesem tekočega leta za prestižni naziv vitez oz. vitezinja Pesniškega turnirja – pomerilo se bo dvanajst pesnic in pesnikov, ki sta jih izbrali strokovna žirija in publika na polfinalih v Novi Gorici in Krškem.

Festival bomo sklenili z mariborsko premiero izvirne gledališke produkcije HERETHEREWHERE, ki je nastala v koprodukciji italijanskega gledališča Albe iz Ravene in gledališča Theatre Gigante s sedežem v ZDA po besedilu Roka Vilčnika Svetloba je osamljeni popotnik.

Vabim vas, da domačo knjižnico dopolnite z izbranimi knjižnimi naslovi slovenskih založb, ki sodelujejo na knjižnem sejmu na Grajskem trgu in se nam pridružite na dogodkih, ki jih pripravljamo v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami. Daj naravi dlan in na njej bo vzklilo vroče, utripajoče srce, je v nagrajeni knjigi Po vsej sili živ zapisala osrednja gostja letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, Nataša Kramberger. Mi pa vas vabimo, da podate roko tudi knjigam, ki nas vedno znova popeljejo v neverjetno nove svetove …

Petra Kolmančič, koordinatorica programa in vodja festivala 28. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Marja Guček: Besede, ki rastejo skupaj z nami

Marja Guček: Besede, ki rastejo skupaj z nami

Foto: Mitja Lorenčič

Ob letošnjem vseslovenskem sloganu festivala »Drevo, beseda, človek« najprej pomislim, da najpogosteje berem prav v naravi, dostikrat ravno pod kakšnim drevesom. Tukaj imam v mislih branja, ki mi predstavljajo užitek. Takšna branja so kot nežna rast: vsaka stran odpira nova obzorja, vsaka beseda raste skupaj z nami v novo zgodbo, novo doživetje. Slogan festivala, začetni verz Kocbekove pesmi Na polju, nas opominja na globoko povezanost narave, jezika in človeštva. Drevo, ki simbolizira rast in razvoj, beseda, ki ohranja spomin na doživeto, ter človek, ki vse to povezuje in prenaša naprej.

Festival Slovenski dnevi knjige – Ko te napiše knjiga, ki ga Mladinski kulturni center Maribor v letu 2025 organizira že 28. leto zapored, nagovarja in povezuje vse generacije v spoštovanju do pisane besede in literature. V skladu s poslanstvom zavoda pa se trudimo animirati predvsem mlade; že skorajda od začetka festivala se srednješolci iz Maribora in okoliških šol predstavljajo na literarno glasbenem maratonu, študentje predstavljajo svoje literarne revije, maraton rap in hip hop poezije ter natečaj Ali govoriš emojščino? pa privabita vse skupine mladih, ne glede na izobraževalni status.

V današnjem digitalnem svetu, kjer smo vsi, ne samo mladi, pogosto preplavljeni s hitrimi in kratkimi informacijami, je branje knjig izjemnega pomena. Branje spodbuja poglobljena razmišljanja, razvija domišljijo ter krepi sposobnost dolgotrajne koncentracije. Skozi raznolike aktivnosti festivala želimo navdušiti mlade za branje, spoznavanje pisanih svetov literature in izražanju v različnih oblikah.

Od leta 2024 festival sodeluje z Ekologi brez meja. Lani pridobljen naziv Prireditev na poti Zero Waste letos nadgrajujemo z novimi ukrepi, s katerimi bomo zavezanost k odgovornejšemu ravnanju z okoljem širili tudi na sodelujoče partnerje ter obiskovalce dogodkov. V Mladinskem kulturnem centru Maribor verjamemo, da teme trajnosti niso samo potreben del naših prizadevanj v procesih upravljanja zavoda, ampak tudi pomemben del festivalov. Festivali niso le »prostori« dogodkov in druženja, ampak tudi »prostori«, kjer lahko s konkretnimi dejanji spodbujamo spremembe. Dogodki, ki vključujejo načela trajnosti, prispevajo k večji ozaveščenosti in krepitvi odgovornosti do okolja. Tako ustvarjamo ne le prostore kulturnih izkušenj, temveč tudi priložnosti za krepitev zavedanja o trajnosti in našem vplivu na svet.

Festival vsa ta leta ne bi bil mogoč, če ga ne bi prepoznali Mestna občina Maribor ter Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, ki ga vsa ta leta finančno podpirata. Zahvala gre tudi številnim partnerskim organizacijam ter programskemu odboru festivala, ki sooblikujejo in bogatijo program festivala.

Vabimo vas, da z obiskom, nakupom knjig ter aplavzom podprete avtorje, založnike in vse, ki soustvarjajo festivalsko dogajanje. Med 23.–31. majem 2025 se pridružite festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga kjer bomo skupaj tkali nove zgodbe, širili ljubezen do branja in soustvarjali kulturo, ki spoštuje tako besedo kot svet, v katerem jo izgovarjamo.

Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor

Kdo so nominiranke za nagrado Vasje Cerarja?

Predfestivalsko dogajanje 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

ZA NAGRADO VASJE CERARJA NOMINIRANE TINA MAHKOTA, STANA ANŽELJ in KATJA ZAKRAJŠEK

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic MKC Maribor skupaj s partnerji obeležuje z dogodki v Mariboru in okolici, ki se bodo zvrstili med 17. in 24. aprilom 2025. Najbolj strnjeno bo dogajanje prav na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v sredo, 23. aprila 2025, ko je načrtovanih osem dogodkov.

»Veseli me, da je program, s katerim obeležimo svetovni dan knjige avtorskih pravic, tako obsežen in da poveže številne partnerje. Do 23. aprila bo del programa sicer že za nami, je pa do takrat na voljo še sedem dni, kar je dovolj časa, da preberemo kakšno dobro knjigo,« je k branju ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic povabila direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček.

Dogodki so hkrati del predfestivalskega dogajanja 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki sledijo v maju. »Priča smo srhljivemu pogromu nad knjigami na številnih koncih sveta. Ameriška veja organizacije PEN je nedavno objavila, da je na seznamu prepovedanih že 10.000 knjižnih naslovov, med njimi tudi številni klasiki, ker vsebina naj ne bi bila politično korektna. Vrednote in morala se skozi čas spreminjajo, a način, da se knjige umikajo in sežigajo, kot smo priča v nekaterih evropskih državah, ni primeren. Svetovni dan knjige je odlična priložnost, da opozorimo tudi na to,« je poudarila Petra Kolmančič iz MKC Maribor in koordinatorica programa Slovenskih dnevov knjige v Mariboru.

Že tradicionalni del predfestivalskega programa je tudi razglasitev nominirank za nagrado Vasje Cerarja, ki jo MKC Maribor podeljuje skupaj z Društvom slovenskih književnih prevajalcev. Letošnja nagrada se osredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji besedil za mlade bralce, starejše od 12 let.

»Na področju prevajalstva je dolgo obstaja zgolj Sovretova nagrada, kjer pa so bila spregledana družboslovna dela ter prevodi otroške in mladinske literature. Slednje se je z ustanovitvijo nagrade Vasje Cerarja 2021 spremenilo. Nagrada se podeljuje v štirih ciklih, saj ni mogoče z istimi vatli ocenjevati slikanic in romanov za najstnike, stripov. Komisija je letos prejela 21 predlogov, skupno pa pregledala kar 180 naslovov. Iz tega nabora so izstopale štiri knjige oziroma tri prevajalke,« je ozadje izbire orisala Maja Kraigher, članica komisije Društva slovenskih književnih prevajalcev za nagrado Vasje Cerarja. Ob njej komisijo sestavljata še Ana Barič Moder in Diana Pungeršič (članica).

NOMINIRANE PREVAJALKE STANA ANŽELJ TINA MAHKOTA in KATJA ZAKRAJŠEK

Za nagrado se potegujejo: Stana Anželj za prevod romanov Cunami v glavi Erika Woutersa (Pivec, 2024) in Odpor Wilme Geldof (Miš, 2024), Tina Mahkota za prevod kratkoprozne zbirke Poglej na obe strani Jasona Reynoldsa (Morfemplus, 2024) in Katja Zakrajšek za prevod romana v verzih Pesnica X Elizabeth Acevedo (Morfemplus, 2024). Komisija je izbirala med prispelimi predlogi založb, kulturnih ustanov in posameznikov ter na podlagi evidenčnega seznama COBISS za predvideno kategorijo, ob čemer je pregledala ok. 180 prevedenih del, izdanih med letoma 2021 in 2024, ki so ustrezala danim kriterijem. Prejemnika oz. prejemnico nagrade Vasje Cerarja za leto 2025 bomo razglasili v petek, 23. maja 2025, na slavnostnem odprtju 28. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Tina Mahkota (1964, Ljubljana) je prevajalka iz angleščine in nemščine, profesorica in publicistka. Po diplomi iz angleškega jezika in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1988) jo je poklicna pot najprej zanesla v šolstvo, 11 let je bila zaposlena tudi na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na FF v Ljubljani. Leta 2003 se je odločila za prestop med samostojne ustvarjalce na področju kulture. Izpopolnjevala se je med daljšimi študijskimi bivanji v Veliki Britaniji (Glasgow, Edinburg, Norwich), na Irskem (Dublin, Galway, Rathdrum, Annaghmakerrig), v Nemčiji (Mainz, Straelen), na Švedskem (Visby).  

Katja Zakrajšek (1980) je prevajalka in komparativistka, ki jo najbolj zanimajo prevodno manj zastopane pisave, zlasti afriške in afrodiasporske. Prevaja leposlovje in humanistiko iz angleščine, francoščine in portugalščine ter občasno iz slovenščine v angleščino. Piše tudi spremne besede in članke o književnosti in prevajanju; na področju otroške in mladinske književnosti se predvsem trudi mlademu bralstvu in tistim, ki delajo z njim, ponuditi orodja za boljše razumevanje vprašanj rasizma in diskriminacije (spremna beseda k romanu Angie Thomas Vse se vrača, »Mali zasilni priročnik za antirasistično branje« v reviji Otrok in knjiga ...). Teh tem se dotika tudi roman Pesnica X Elizabeth Acevedo. Za svoje »odrasle« prevode je prejela nagrade Radojke Vrančič (Monique Truong: Knjiga soli), lirikonov zlát (izbor pesmi Warsan Shire), Sovretovo nagrado (Bernardine Evaristo: Dekle, ženska, druga_i) in bila nominirana za Nodierjevo nagrado (Alain Badiou: Gledališče in filozofija). S prevodom mladinskega romana #3špehbombe Clémentine Beauvais pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY.

Stana Anželj (Ljubljana, 1984) je diplomirala na Oddelku za prevajalstvo (nemščina – francoščina) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je tudi obiskovala Lektorat za nizozemski jezik in kulturo. Po študiju se je posvetila prevajanju knjig; danes prevaja otroško in mladinsko književnost ter leposlovje za odrasle povečini iz nizozemščine. V njenih prevodih za mlade je pogosto najti problemske teme (Bratov kožuh Jaapa Robbna, Cunami v glavi Erika Woutersa, Zadeva z Levom Stefana Boonena), tudi drugo svetovno vojno (Vsi si želimo nebes Els Beerten, Odpor Wilme Geldof) ter jezikovno igrivost in humor (Pozor, huda babica! in Najdenka iz Puhljevega gozda Stefana Boonena). Prevedla je nizozemsko klasiko Vihec iz Vrhovišnika Annie M. G. Schmidt; od sodobnih avtorjev velja omeniti še mnogostranskega Edwarda van de Vendla (Lisjaček in Zgodba o matematiki za življenje), Selmo Noort (Kraljeva hči in Otokotožje) ter avtorja slikanic Jana De Kinderja (Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni smešno in Se v gozdu bojiš, Veliki volk?). Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi zlato hruško za prevedeni mladinski leposlovni knjigi Vsi si želimo nebes Els Beerten leta 2017 in Bratov kožuh Jaapa Robbna leta 2022. Leta 2021 je bila nominirana za Sovretovo nagrado za prevod romana Lakota nizozemskega avtorja Jamala Ouariachija.

Znan je program ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2025

Predfestivalsko dogajanje 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

PROGRAM OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2025

Maribor in okolica, 16.-24. april 2025

Mednarodna pobuda organizacije UNESCO o obeležitvi svetovnega dneva knjige šteje letos okroglo, 30. obletnico. V skoraj treh desetletjih se je praznik knjig razširil v več kot 100 držav po svetu. V Sloveniji smo na pobudo pisatelja Evalda Flisarja svetovni dan knjige obeležili že takoj na začetku, leta 1995, s programom v organizaciji Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, kmalu pa so se prestolnici pridružila tudi druga slovenska mesta in številne institucije, ki so tako ali drugače povezane s knjigami in literaturo. Praznovanje svetovnega dneva knjiga je pred dobrima dvema desetletjema UNESCO nadgradil s še eno zanimivo pobudo – Madrid je bil leta 2001 prav na svetovni dan knjige kot prvo mesto razglašen za enoletno svetovno prestolnico knjige z zavezo in s ciljem še bolj intenzivnega spodbujanja branja, razvoja bralne kulture in večanja dostopnosti knjige. Leta 2010 si je ta naziv pridobila tudi Ljubljana, v sredo, 23. aprila, pa pričakujemo razglasitev že 25. svetovne prestolnice knjige.

Letošnji svetovni dan knjige in avtorskih pravic, praznik knjig, književnih ustvarjalk in ustvarjalcev, bralk in bralcev, založb, knjigarn, knjižnic in vseh, ki jim je ljuba pisana beseda, bo Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami obeležil z dogodki in aktivnostmi, ki bodo potekali med 16. in 24. aprilom 2025 na različnih prizoriščih v Mariboru in okolici. Pestro dogajanja pa se bo kot ponavadi odvilo tudi v številnih drugih slovenskih mestih. Aprilsko dogajanje povezano s svetovnim dnevom knjige je nekakšen uvod v Slovenske dneve knjige, ki se bodo letos odvijali maja in junija.

PROGRAM

NOVINARSKA KONFERENCA Z RAZGLASITVIJO NOMINIRANK IN NOMINIRANCEV NAGRADE VASJE CERARJA S PODROČJA PREVAJANJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Sreda, 16. april 2025, 11.00, sejna soba MKC Maribor.

Organizira: MKC Maribor – festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

 ~ ~ ~

SELIŠČA S KRISTINO KOČAN

Četrtek, 17. april 2025, 10.00, Knjižnica Šentilj

Organizatorja: Mladinski kulturni center Maribor in Družabni kotiček Skodelica besed

Partner izvedbe: Knjižnica Šentilj.

  ~ ~ ~

MAJHNO OSVOBOJENO OZEMLJE # 4

Branje mladih literatov in izmenjevalnica knjig, verzov in brošk

Petek, 18. april 2025, 17.00: izmenjevalnica, 19.00: branje, Vetrinjc – BarCoda.

Organizator: Dve luni, zavod za poetizacijo sveta, v sodelovanju z Vetrinjcem – BarCodo in Vetrinjskim dvorom – Narodnim domom.

  ~ ~ ~

MINUTA ZA POEZIJO – DREVO, BESEDA IN ČLOVEK …

Pesniški dopoldan s SNG Maribor

Torek, 22. april 2025, 11.00, amfiteater Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Sreda, 23. april 2025, 11.00, amfiteater Alma Mater Europaea Maribor

Produkcija: SNG Maribor ; Organizacija in izvedba: SNG Maribor, Alma Mater Europaea Maribor, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

  ~ ~ ~

JANKO GLAZER - PESNIK POHORJA

Literarni večer

Torek, 22. april, 18.00, Knjižnica Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8

Produkcija: SNG Maribor, organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica.

  ~ ~ ~

POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE 2025

Sreda, 23. april 2025, spletne strani in družbena omrežja MKC Maribor in DSP

  ~ ~ ~

NAZAJ K NARAVI IN K VIŠJIM MODROSTIM

Literarna matineja z Marjano Moškrič

Sreda, 23. april 2025, 9.40, Srednja šola za trženje in dizajn Maribor.

Organizatorji: Mladinski kulturni center Maribor, Mariborska knjižnica in Srednja šola za trženje in dizajn Maribor.

  ~ ~ ~

HUIQIN WANG IN LILI SAJE WANG

Vodstvo po plakatni razstavi v središču Maribora

Sreda, 23. april 2025, 10.00, začetek v Pionirski knjižnici (TPC City)

Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica

  ~ ~ ~

PODARIMO KNJIGO IN BESEDO

Bralna urica in predaja knjig

 Sreda, 23. april 2025, 10.00, Zavod Naprej

Organizacija: Inner Wheel klub Maribor, humanitarno združenje žensk

  ~ ~ ~

PISATELJICA ZA KATEDROM

Gostovanje Marjane Moškrič na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru

Sreda, 23. april 2025, 11.15, Filozofska fakulteta UM, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, predavalnica 1.5

Organizatorja: Mladinski kulturni center Maribor in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

  ~ ~ ~

MARATON MARIBORSKIH LITERATOV IN LITERATINJ –

POZDRAV SVETOVNEMU DNEVU KNJIGE

Sreda, 23. april 2025, 18.00, Grajska kavarna – Pokrajinski muzej Maribor.

Organizacija in izvedba: MKC Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor.

  ~ ~ ~

OMIZJE TELEVIZIJE MARIBOR OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE –

(NE)PISMENOST IN DRUŽBENA RAZSLOJENOST

Oddaja bo premierno v sporedu TV Maribor v sredo 23. 4. 2025, 20.00.

V soorganizaciji MKC Maribor, RTVSLO – Regionalnega centra Maribor in Mariborske knjižnice.

  ~ ~ ~

DOPOLDANSKA MATINEJA Z NOMINIRANIMI PREVAJALKAMI NAGRADE VASJE CERARJA

Srečanje s študenti prevajanja

Četrtek, 24. april 2025, 11.00, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, predavalnica 2.7

Organizacija: Oddelek za prevodoslovje FF UM v sodelovanju z Alumni klubom Oddelka za prevodoslovje, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in MKC Maribor

 ~ ~ ~

JERNEJA FERLEŽ: GNEZDA

Literarna postaja Mariborske knjižnice

Četrtek, 24. april 2025, 18.00, Prvi oder Prve gimnazije Maribor.

Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica

  ~ ~ ~

PREDSTAVITEV LITERARNEGA ZBORNIKA II. GIMNAZIJE

Četrtek, 24. april 2025, 18.00, Amfiteater II. gimnazije.

Organizacija: II. gimnazija Maribor in MKUD Ivan Cankar.

O PROGRAMU

Program letošnje obeležitve svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic v Mariboru pričenjamo z novinarsko konferenco, na kateri bomo predstavili program sodelujočih partnerskih organizacij ob svetovnem dnevu knjige ter razgrnili temo in osrednjega gosta oz. gostjo letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Na novinarski konferenci bomo tudi razglasili nominiranke in nominirance nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske književnosti v slovenščino. Nagrado je leta 2021 ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev in bo pod pokroviteljstvom Mladinskega kulturnega centra Maribor podeljena letos že petič in sicer 23. maja 2025 na slavnostni otvoritvi festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru v Univerzitetni knjižnici Maribor. Letošnja  nagrada se podeljuje v kategoriji besedil za mlade bralce, starejše od 12 let, prevode pa ocenjuje komisija, ki jo sestavljajo Ana Barič Moder, Maja Kraigher in Diana Pungeršič.

V četrtek, 17. aprila, bo v Knjižnici Šentilj pod okriljem družabnega kotička Skodelica besed gostovala pesnica in prevajalka Kristina Kočan, ki se bo s Sabino Kotnik pogovarjala o nagrajeni pesniški zbirki Selišča.

V petek, 18. aprila, bo v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni potekal četrti literarni in družabni večer iz cikla Majhno osvobojeno ozemlje, na katerem bodo nastopile in nastopili mladi perspektivni literarni ustvarjalci in ustvarjalke: Mila Kodrič Cizerl, Nika Gradišek, Lara Gobec, Manca Marinko, Nika Švab, Doroteja Drevenšek, Lena Hebar in Jaš Heler, prireditev bo povezovala Ajda Strajnar.

V dogajanje ob svetovnem dnevu knjige se je že lani vključil tudi SNG Maribor, ki letos pripravlja gledališki pesniški recital z naslovom Minuta za poezijo – drevo, beseda, človek … Tematsko obarvan izbor poezije slovenskih pesnic in pesnikov po izboru dramaturginje Tanje Lužar bodo interpretirali igralke in igralci SNG Maribor, premierno 22. aprila v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru, ponovitev pa bo 23. aprila v amfiteatru univerze Alma mater Europaea. Prav tako v produkciji SNG Maribor in v sodelovanju z Mariborsko knjižnico bo  v torek, 22. aprila, v Knjižnici Lovrenc na Pohorju potekal literarni večer, posvečen spominu na Janka Glazerja, ki ga je zasnovala dramaturginja Maja Borin, nastopila pa bosta igralca Mateja Pucko in Davor Herga.

Na sam svetovni dan knjige, v sredo, 23. aprila, ob omenjenem pripravljamo še 5 dogodkov: objavili bomo poslanici predsednika Društva slovenskih pisateljev Marija Čuka ter generalne direktorice UNESCA Audrey Azoulay ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2025. Pripravljamo dopoldansko literarno matinejo za dijake in dijakinje Srednje šole za trženje in dizajn, s pisateljico in dobitnico nagrade večernica 2024 Marjano Moškrič se bo pogovarjala dr. Andreja Erdlen,  avtorica nagrajega romana Sneg pa bo v pogovoru z dr. Dragico Haramija nastopila še istega dne tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Mariborska knjižnica ob svetovnem dnevu knjige organizira ogled animiranega filma ter vodstvo po plakatni razstavi v središču mesta ilustratork Huiqin Wang in Lili Saje Wang, zbirno mesto je ob 10. uri v Pionirski knjižnici (TPC City). Dan bomo zaključili v Grajski kavarni Pokrajinskega muzeja Maribor, kjer bo potekal že 23. literarni maraton mariborskih avtoric in avtorjev, ki ga bo vodila Petra Bauman, nastopile in nastopili pa bodo Meta Blagšič, Andreja Borin,  Laura Buzeti, Janez Dreu, Franjo H. Naji, Tonja Jelen, Mila Kodrič Cizerl, Zdravko Kokanović Koki, Boris Kolar, Petra Kolmančič, Danica Križanič Müller, Nina Medved, Željko Perović, Jan Šmarčan, Bojan Tomažič, Rok Vilčnik, Breda Slavinec,  Tanja Špes, Nika Štumberger,  Tom Veber, Andreja Vidmar in drugi …

Strokovni del aprilskega dogajanja je del posveta Mariborske knjižnice Pismenost na prepihu 2025 in bo potekal v sodelovanju z MKC Maribor ter Televizijo Maribor. Na televizijskem omizju, ki ga bo vodil dr. Zoran Medved, bodo o izzivih pismenosti v času digitalizacije in nenehnih družbenih sprememb ter vlogi pismenosti v sodobni družbi in njenih posledicah za posameznika in skupnost spregovorile Katarina Klančnik Kocutar, dr. Andreja Erdlen in mag. Emica Antončič, oddaja pa bo premierno na sporedu Televizije Maribor 23. aprila ob 20. uri.

Obeležitev letošnjega svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic bomo zaključili z dvema prireditvama, ki bosta potekali 24. aprila. V Amfiteatru II. gimnazije bo predstavitev literarnega zbornika z nastopom pesnic in pesnikov pod mentorskim vodstvom Nine Medved, na Literarni postaji na Prvem odru Prve gimnazije pa bo Mariborska knjižnica ob 18. uri gostila etnologinjo in pisateljico dr. Jernejo Ferlež, ki bo v pogovoru s Petro Vidali predstavila svoj literarni kratkoprozni prvenec Gnezda.

---

28. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU – KO TE NAPIŠE KNJIGA 2025

Predfestivalske aktivnosti in produkcije ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, 16.-24. april 2025

Organizator in koordinator festivala: Mladinski kulturni center Maribor Zanj: Marja Guček

Programska koordinatorica: Petra Kolmančič // Programski odbor: Andreja Erdlen, Jerneja Ferlež, Nino Flisar, Borut Gombač, Dragica Haramija, Zora A. Jurič, Petra Kolmančič, Nina Medved, Milena Pivec, Marjan Pungartnik, Vlasta Stavbar, Martina Magdič

Organizatorji in partnerji dogodkov v aprilu: Mariborska knjižnica, SNG Maribor, MKC Maribor, Filozofska fakulteta Maribor, Pedagoška fakulteta Maribor, RTVSLO- RC Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Srednja šola za trženje in dizajn Maribor, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Alma Mater Europaea – ECM, Zavod za poetizacijo sveta Dve luni, Družabni kotiček Skodelica besed, II. gimnazija Maribor, Knjižnica Šentilj

Medijski pokrovitelj: RTVSLO – Regionalni center Maribor – Televizija Maribor

Odnosi z javnostmi: Živa Mijatović

Logotip festivala: Nenad Cizl Celostna podoba: Uroš Lehner – ookie

Program poteka s finančno podporo Mestne občine Maribor. Nekateri dogodki spadajo v sklop literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo.

Prejemnik nagrade Vasje Cerarja je Boštjan Gorenc Pižama

Slovenski dnevi knjige v Mariboru - ko te napiše knjiga 2024

Nagrado Vasje Cerarja prejel Boštjan Gorenc Pižama

Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) sta v letu 2024 nagrado Vasje Cerarja podelila Boštjanu Gorencu Pižami za prevod serije Pasji Mož avtorja Dava Pilkeyja. Prejemnika nagrade Vasje Cerarja za leto 2024 smo razglasili v torek, 21. maja 2024, na slavnostnem odprtju 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Stand-up komika, nagrajenega pisatelja in prevajalca ter raperja Boštjana Gorenca poznajo bralci vseh starosti: v vlogi prevajalca morda najbolje manjši otroci in najstniki, saj jim je med drugim približal serije o kapitanu Gatniku, Pasjem možu (avtor obeh je Dav Pilkey) in gospodu Gnilcu (Andy Stanton), kakor tudi uspešnice Krive so zvezde (John Green), Čudo (R. J. Palacio) ali Eleanor in Park (Rainbow Rowell).

Dobro pa ga poznajo tudi odrasli, saj je med drugim prevedel epsko Martinovo serijo Pesem ledu in ognja. Leta 2012 se je uvrstil na častno listo IBBY s prevodom knjige Dobra znamenja Neila Gaimana in Terryja Pratchetta, letos pa prejme nagrado Vasje Cerarja za prevode štirih Pilkeyjevih stripov o Pasjem možu: Kažin in kazen (2021, izvirni naslov: Grime and Punishment), 22 kaveljcev (2021; Fetch-22), Materin vrh (2022; Mothering Heights) in Dvajset tisoč bolh pod morjem (2023; Twenty Thousand Fleas under the Sea).

Knjige o Pasjem možu prevajalca nenehno postavljajo pred zahtevne izzive, kajti že sami naslovi so prepoznavne travestije znamenitih naslovov svetovne književnosti: Zločin in kazen, Kavelj 22, Viharni vrh in Dvajset tisoč milj pod morjem. Seveda tudi besedila prekipevajo od jezikovne domiselnosti.

Ta sega od mikroravni, kamor sodijo – pogosto govoreča – imena (Barky McTreeface za drevo v 22 kaveljcih) ali izvirni medmeti (KA-SHONK, BA-FLOMP, TRA-SKONK v Materinem vrhu), do makroravni, kot sta vpletanje dobesednih ali prirejenih citatov, celo svetopisemskih, in parodiranje znanih pesmic ali zlaganje pesmic z mislijo na povsem določeno melodijo.

Slovenjenje torej zahteva veliko razgledanost, jezikovno spretnost in konec koncev pogum, in vse te odlike izstopajo v Gorenčevih prevodih. Pomislimo samo na prevod drevesovega imena z Drevko Vejevšek ali omenjenih onomatopoetičnih medmetov s ČNKOLE, BMFOLE, RNKOLE, ali pa na straniščno zasoljene verzije priljubljenih pesmi. Med slednjimi je zgolj eden od mnogih primerov »Ringa, ringa raja, driskica prihaja« iz Materinega vrha; s tem prevajalec parira Pilkeyjevi travestiji otroške pesmice »Twinkle, twinkle, little star, how I wonder what you are«, ki se v izvirniku Materinega vrha glasi: »Stinkle, stinkle, little fart, blew my underwear apart«. Prevodi Pilkeyjevih stripov v duhovitosti in inteligentnosti prav nič ne zaostajajo za izvirniki, zato si Boštjan Gorenc več kot zasluži nagrado Vasje Cerarja za leto 2024.

pogovor s prejemnikom nagrade vasje cerarja

Pogovarjala se je Živa Mijatović.

o boštjanu gorencu pižami

Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske, in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Že od malih nog je zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. V književnih krogih se je najprej predstavil kot prevajalec.

Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o kapitanu Gatniku in Pasjem možu (Pilkey) ter gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Z Matejem de Ceccom je izdal štiri knjige stripov o Šnofijevi druščini, s katero spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008. sLOLvenski klasiki 1 so njegov solistični prvenec, ki je na knjižnem sejmu 2016 prejel nagrado knjiga leta in se prodal v več kot 12.000 izvodih.

Z Igorjem Šinkovcem sta ustvarila slikanice Kaj se skriva očku v bradi, Si že kdaj pokusil luno? in Si že kdaj jezdil morskega konjička?, z Ano Razpotnik Donati pa slikanico Botrovo darilo. S Tanjo Komadina sta po motivih Cankarjeve zbirke črtic Moje življenje naredila strip Moj lajf, ki je zaživel na odru Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Sebastijana Horvata. Z Jako Vukotičem sta ob pomoči dr. Kozma Ahačiča v knjigo Reformatorji v stripu ujela življenji Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, po motivih knjige pa je nastala predstava Reformatorji na odru, kjer Pižama nastopa skupaj z Nikom Škrlecem. Z Jako Vukotičem je združil ustvarjalne moči tudi pri knjigi Huda risinja. Boštjan Gorenc se ukvarja tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkastov. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil bivši predsednik Borut Pahor: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu.

Znanih je pet nominirancev literarnega natečaja Ali govoriš emojščino? 2024

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, ki ga MKC Maribor organizira pod okriljem literarnega programa MKC Črka in v sklopu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, je namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta. Letos je potekal že devetič.

Za natečaj je bilo letošnje leto eno izmed rekordnih let, nanj je namreč prispelo kar 64 domišljenih, izvirnih in globoko avtorskih prevodov pesmi, ki jih je prebrala žirija v sestavi Matic Ačko ter Ajda Strajnar. Ob branju prispelih prevodov sta se osredotočila na odličnost pesmi, inovativnost prevajanja simbolov in to, kako prevod poustvarja občutek ter formo izvirne pesmi, ki jo je letos v emojščini napisala mlada pesnica in lanska zmagovalka natečaja, Doroteja Drevenšek.

Najboljših pet prevodov po mnenju žirije so napisali Sandro čeh, Neža Cerinšek, Alja Pušič, Eva Šubic in Miha Ferlinc.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni prireditvi natečaja, ki bo soboto, 25. maja 2024, ob 11. uri na Grajskem trgu v Mariboru, na odru knjižnega sejma. Skozi pogovor, ki ga bosta usmerjala člana žirije Matic Ačko in Ajda Strajnar, boste lahko spoznali njihovo ustvarjanje ter slišali njihove interpretacije pesmi, nato pa bo sledila razglasitev zmagovalke ali zmagovalca.

 Vsem sodelujočim prevajalcem in prevajalkam iskreno čestitamo za dobro opravljen ustvarjalni izziv, nominirancem pa še posebej čestitamo za uvrstitev v finalni del natečaja!

V nadaljevanju lahko odkrijete izbrane prevode in jih primerjate z izvirno pesmijo v emojščini.  

---

ALJA PUŠIČ

noči se šteje v gigapaskalih

če imaš v mraku zmeraj še en zavoj do doma, ne veš, kje si doma. v tej temi nihče ne ve več. vsako drevo je označeno za posek in ulice brez dreves ne povedo svojih imen. zvokov je zmeraj več in zmeraj manj slišiš. za tem ovinkom pa res … 

čisto (tiho)

(nikoli) doma

enkrat sem napisala, da sem izgubila okno, in nihče ni vedel, kaj sem mislila, pa sem mislila točno to. zaradi obtežb na obrazih, ki se neugodno razpotegnejo čez celotne ploskve, se zdi gigapaskal prava mera za to

temo

čeden moški je 6 čevljev visok, ampak v tej noči sredi mesta iz ulic brez dreves, te 6 dolžin čevlja, skrbno zloženih, ne pripelje domov.

gigapaskal te tukaj, samo še en zavoj od doma, tako stisne, da izgineš.

nič več

izgubljena (čisto)

(neznansko) čista

Foto: Luka Pirš

Pesem noči se šteje v gigapaskalih avtorice Alje Pušič bralca ali bralko nemudoma postavi v temačen, neudoben akord; iz temnih ulic izluščimo lirski subjekt ženske, ki se tavajoča v svoji samoti vedno bolj poseda pod gigapaskali tesnobe. Skozi izjemno izdelano liriko se avtorica loti še kako aktualne feministične teme današnjega časa – univerzalna izkušnja strahu ob vračanju domov po temnih ulicah mesta vse bolj vstopa tudi v javni diskurz ženske izkušnje. Avtorica že v naslovu pesmi spretno uporabi fizikalno enoto za opis kompleksnega čustvenega stanja. Kljub osamljenosti osrednjega lika avtorica s spretno formuliranimi povedmi iz subjektivne in intimne tesnobe kaj hitro izlušči neko kolektivno resnico – v svojih strahovih in svojih izkušnjah namreč nikoli nismo sami.

---

EVA ŠUBIC

Tvoje korenine v mestnem jedru

Ko hodiš po mestu, moraš paziti,

da se ne zaletiš v luno.

Da ne razpadeš in obležiš kot deblo

že dolgo mrtvih dreves.

Všeč mi je, da grem lahko zvečer sama po mestu!

Ne veš ali je privid

ali le nova politična kampanja.

Tipaš po svojih vejah.

Ob padcu si izgubil veverico

in izpustil dragocena jajca sinic

(ne veš, če bi povedal mami).

Z iglicami nežno pivnaš rumenjak.

Čakaš, da bi se nažgale luči.

Da bi v nemih stolpnicah oživeli ljudje,

napolnili dvigala s prihodom.

Pozabljaš, da luna izginja –

bojiš se smrti brez krivca.

Oblaki se vztrajno podajajo v tire,

sence združujejo v noč.

Medel ropot izza vogala namiguje obisk

Boga ali smrti ali obojega,

pa je le potepuški pes,

ki se zlekne ob najdebelejši veji

(narava nikoli ne umira sama).

Zjutraj na nebu drobna sinica.

Jutranji sprehajalci psov pravijo,

da danes poje

še posebej lepo.

Foto: Matic Ačko

Vsaka od šestih kitic pesmi Tvoje korenine v mestnem jedru avtorice Eve Šubic nosi svoje sporočilo in živi kot svoja lastna mikro celota, a vendar tudi celotna pesem deluje kot koherenten mozaik teh dragocenih drobnih fragmentov. Kot vse finalne pesmi se ponaša z bogatim besediščem, avtorica pa je tudi izjemno spretna z metaforami, ki so sveže in inovativne, četudi dostopne v svoji preprosti goloti. Skozi drobne impresije, ki se ves čas gibljejo med urbanim in naravnim prostorom, med ulicami mesta in vejami gozda, na koncu pred nami nenadoma kot podrto drevo ali luna za vogalom zasveti neka višja resnica, ki brezkompromisno ustavi naš bralni korak in takoj za tem odpre paleto nadaljnjih vprašanj ter premislekov. Pesem Tvoje korenine v mestnem jedru uspe doseči to, kar v dobrih pesmih vedno znova iščemo – zapustimo jo nekoliko drugačni, kot smo vanjo stopili. Včasih je pač ravno potepuški pes tisti, ki nam v odsotnosti Boga prinese najdragocenejša spoznanja.

---

SANDRO ČEH

O O O O O O O O O

ob večerih pa se razdelimo

po balkonih plitvih blokov

zadeti od kajenja dimnikov

puh O O O

od sivih krošenj

v konjunkciji z nočno svetlobo

od tuljenja evakuacijskih siren v neki glavi

kumulusi so slepi še od jutrišnjega sonca

ki bo streljalo na nas

skozi njih in skozi okna

in bomo stali križemrok

s črnim križem čez obraz

ob večerih zemlja govori

v praznih stripovskih oblačkih

mi pa odgovarjamo

puh O O

puh O O O O O

puh O O O O

s praznimi prstani dima

ki jih spuščamo nad oblake češ

E.T. phone home

Foto: osebni arhiv avtorja

Avtor Sandro Čeh je v pesmi na inovativen in avtentičen način ujel krhek intimni pejsaž, ki pa se hkrati preliva v kolektivno izkušnjo neke mlade generacije našega časa. S spretnimi metaforami in izjemno izoblikovanimi verzi pred nas naslika žive urbane podobe v presečiščih večernih, nočnih in jutranjih svetlob ter nas z medmetom »puh, puh«, ki pesmi ne prekinja na grob način, skoraj zaziblje v neko subtilno ekstazo vsakdana. Pesem zaključi zelo močna zadnja tretjina, v kateri se vzpostavi nepričakovana komunikacija med nekim intimnim krogom ljudi in širokim zunanjim vesoljem, kar še dodatno začini prefinjen romantično-melanholičen ton celotne pesmi.

---

MIHA FERLINC

Roj zelenih hroščev

roj zelenih hroščev

se vrtinči v nežno noč

kot drobno mokro

listje se lepijo po tleh

kovinska krila praskajo

po redkem nočnem zraku

kričijo kot radijska statika

in oddaljeni sončni izbruhi

severni sij hroščev se širi

skozi gladko mesečino

ionska tančica

v valovih skriva belo luno

hladne zvezde bliskajo z neba

zdaj verjamem v objeme neznanih oblakov

ki mi z ostrimi nogami plezajo po hrbtu

Foto: Zarja Verk

Avtor Miha Ferlinc v pesmi Roj zelenih hroščev z ekonomičnostjo besed in kratko formo zelo živo naslika jasno osrednjo podobo oz. centralni koncept, iz katerega na prefinjen način izpelje več metafor. Odlikuje ga izjemno besedišče, pesem je polna nepričakovanih pridevnikov, ki bogatijo risbo in rišejo zgodbo. Tudi ta pesem postreže z močnim koncem – z nasprotujočim se občutkom objema in ostrih nog, ki »plezajo po hrbtu«, bralcu ne ponudi neke jasne pomiritve, a tudi tesnobe ne. Četudi bi orisani prizor za bralce lahko postal nelagoden ali celo strašljiv, pa se zdi, da lirski subjekt v njem ne vidi ali občuti nobene groze. Viharni roj hroščev se pred našimi očmi levi v svojevrstno estetiko, poetiko, ki je dovolj hipnotična, da se ji pustimo pogoltniti.

---

NEŽA CERINŠEK

dobro spi se vidimo jutri

pospravljeni v mesena ohišja

sprejemljivih stanovanj

napolnjujemo svoje prostore

v redu

vračajoč na police

vrtinči brezglasja

in češe korenine

kot da je nekje nekdo

ki prestavlja in poseda

ljubeče in skrbno

vse te ljudi

v njihovih odločitvah

umirjen

samo še malo zadihaj

zgladi repenčenja

nikakor zato

ker so nespodobna

temveč

ker je nekdo obrnil gumb

in se vsi umerjamo v nemem filmu

napolnjujemo votlost

z belim šumom

vsi hkrati

povsod po svetu je enako temno

nihče ne zaostaja

nihče ne prehiteva

in vsi smo enako prijetno utrujeni

za svojimi okni

poljubljamo sebe z otroškimi obrazi

v svežih posteljninah

se dajemo spat s pravljico

brez krikov

in tankov

in nožev

in smeti

in nasprotovanj

plavajoče breztežnostni

vsi hkrati

v polsnu načrtujemo

v polsnu je mogoče

v prijetnih domovih

domiti v objemih sebi

in spadati

in spati

Foto: osebni arhiv avtorice

Četudi je pesem dobro spi se vidimo jutri avtorice Neže Cerinšek subtilno vpeta v dogajanja globalne sedanjosti, znotraj tega okvirja kljub morebitnim pričakovanjem išče pomiritev in spokoj. Bralca ali bralko objame v nek umirjen, ljubeč, skoraj utopičen večer, ki ga kot kolektivno pleme ali globalna družina opazujemo iz varnih zavetjih naših domov. Kljub svoji mehkobi in utopičnosti jezik nikjer ne zdrsne v patetiko in tudi ne zapade v klišeje. Verzi mestoma delujejo skoraj kot mantra ali molitev, ki jo ponavljamo sami pri sebi, da preživimo vsakdan.

Osrednji prostor, ki ga avtorica nežno ponuja bralcu, je urban – pospravljena mestna stanovanja sicer niso popolna, a vendar so zadostna; dovolj, da se v njih vsaj momentalno skupaj z avtorico počutimo varno in domače. Kljub vsemu temu pa skozi pesem podzavestno ugotavljamo, da je ta občutek domačnosti in navidezne urejenosti velikokrat zgolj to – občutek.

Vabljeni k branju programske knjižice 27. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Vabljeni k branju programske knjižice 27. slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo povezavo.

Petra Kolmančič: Na preži za dobrimi knjigami in vznemirljivimi literarnimi svetovi

Komaj se je zaključilo aprilsko dogajanje, povezano s svetovnim dnevom knjige, že je tu drugi del 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo pod vodilnim sloganom Na preži potekal od 21. do 25. maja 2024 na različnih prizoriščih v Mariboru.

Letos smo z izbranim sloganom prvič pod skupnim dežnikom z Ljubljano in nekaterimi drugimi partnerskimi kraji. Skupaj z ustvarjalkami in ustvarjalci želimo izpostaviti, da so v današnjih spreminjajočih se časih budnost, osredotočenost, prisotnost in čuječnost pomembne veščine, ki nam pomagajo pri navigaciji skozi naš burni in velikokrat negotovi vsakdan. Slogan Na preži se navezuje tudi na literarne ustvarjalke in ustvarjalce, ki s posebno zbranostjo in subtilnostjo spremljajo ter opazujejo svet in dogajanje, da bi ga nato čim bolj izvirno popisali v svojih verzih ali proznih delih.

Marsikaj skupnega z izbranim sloganom pa imajo tudi bralke in bralci – da bi v množici knjig ulovili tisto pravo, je treba biti ves čas na preži za obetajočimi knjižnimi naslovi, odličnimi pisatelji in pisateljicami ter dobrimi zgodbami. V veselje mi je, da vam lahko pri tem, drage bralke in bralci, vsaj malo pomagamo – v Mariboru in partnerskih mestih bo med majem in junijem na voljo veliko obetajočih knjig, odličnih pisateljev in pisateljic, dobrih verzov in vznemirljivih zgodb; skupaj z njimi bomo vstopali v vedno vabljive nove knjižne svetove.

Foto: Dejan Bulut

Raznolik in razgiban festivalski program, ki smo ga pripravili v Mariboru, ponuja pestre in kakovostne vsebine za vse generacije. Knjižni sejem z aktualno ponudbo več kot dvajsetih slovenskih založb in živahnim spremljevalnim programom bo potekal vse dni festivala na Grajskem trgu, kjer se bo v dopoldanskem času odvijal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic. Ob knjižnem sejmu se bo na Grajskem trgu v štirih dneh zvrstilo preko štirideset dogodkov, na katerih bodo z nami različni akterji, ki skrbijo za živahno življenje knjig: avtorice in avtorji, uredniki, ilustratorji, prevajalci in založniki, s katerimi se bomo družili na Grajskem trgu.

Na svečani otvoritvi festivala bomo v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor odprli tematsko knjižno z naslovom Na preži za prežo ter razglasili prejemnika ali prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela.

V popoldanskem času bo vrata domačim in tujim literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem ter mnogokrat spregledani literaturi naših sosedov odprla Literarna hiša Maribor. Če smo že pri jubilejih – v program smo uvrstili kar nekaj dogodkov, s katerimi se priključujemo obeležitvi letošnjega Maistrovega leta, obeležili pa bomo tudi nedavna jubileja Marka Kravosa in Brede Pugelj. Članice humanitarnega združenja Inner Wheel Klub Maribor bodo obiskale izbrane mariborske ustanove, kjer bodo pripravile tradicionalna bralna srečanja Podarimo knjigo inbesedo.

Večerno prizorišče festivala bo atrij Vetrinjskega dvora, Vetrinjc – BarCoda, kjer pripravljamo kurirane večerne literarne dogodke, tako ali drugače povezane z letošnjo osrednjo temo, na katerih bodo nastopili ugledni literarni gostje. Na dvorišču Vetrinjskega dvora bo potekal tudi finalni del tradicionalnega Pesniškega turnirja, na katerem se bo edinemu viteškemu pesniškemu redu na svetu pridružil že 24. vitez ali vitezinja poezije, letošnja prireditev pa je posvečena Manci Košir.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili odlično pesnico in aktivno promotorko poezije Barbaro Korun – njena poezija zagotovo najbolj pristno izkazuje držo, ki ji je posvečen slogan letošnjega festivala, saj je plod velike budnosti, pozornosti, čutne razprtosti in mišljenjske neizprosnosti.

Veliko večerno pesniško branje posvečamo izidu antologije sodobnih pesnic Maribora, ki je pravkar izšla pri založbi Litera, uredila pa jo je Kristina Kočan. Na predstavitvi antologije bodo nastopile Danica Križanič Müller, Petra Bauman, Lidija Gačnik Gombač, Ana Svetel, Kristina Kočan, Nežka Struc in Nevenka Miklič Perne, dogodek bo vodila Zora A. Jurič.

Gostja večera LGBTQ+ poezije bo pesnica, mentorica izvirnih pesniških delavnic in vsestranska ustvarjalka Alja Adam. V program smo uvrstili tradicionalni že dvaindvajseti maraton mariborskih literatov in literatinj, festival pa bomo zaključili z zabavo s karaokami z izbranimi popevkami z zimzelenimi besedili, ki so jih napisali priznani slovenski pesniki in pesnice.

Slovenski dnevi knjige se bodo junija odvijali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, bogat program s knjižnim sejmom bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal na vrtu Lili Novy v Ljubljani.

Vabim vas, da skrbno prelistate strani programske brošure in iz programa, ki smo ga pripravili, izberete kaj zase. Na knjižnem sejmu na Grajskem trgu vas čaka veliko imenitnih knjig – tudi take, za katere boste prepričani, da so bile pisane prav za vas in za poletje, ki je že za vogalom …

Petra Kolmančič,

koordinatorica programa in vodja festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Marja Guček: Dialog in trajnost z roko v roki z dobrimi knjigami

Letošnji 27. festival Slovenski dnevi knjige Ko te napiše knjiga, v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, poteka pod sloganom Na preži. Slogan festivala spodbuja k razmišljanju in dialogu.

Začnemo lahko že pri sebi – vprašajmo se, ali smo večino časa »na preži«, v pričakovanju, kaj vse (slabega) se nam bo zgodilo, ali pa zmoremo ter si želimo tudi drugačnega delovanja in razmišljanja.

Foto: Mitja Lorenčič

Ali smo na preži tudi v delovnem okolju? Kako (konstantni) občutek »biti na preži« vpliva na ustvarjalni proces, tako pomemben za vse ustvarjalce, povezane s poljem literature?

Mladinski kulturni center Maribor je festival tudi letos pripravil v dveh delih. Aprila so se nam v okviru praznovanja svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic priključili novi partnerji, česar smo še posebej veseli. Junija bo na različnih lokacijah po Mariboru potekal osrednji del festivala. Tudi letos s knjižnim sejmom na Grajskem trgu ter odrom, ki bo dopoldne namenjen predvsem otroškemu in mladinskemu programu, popoldne pa raznolikim literarnim in knjižnim vsebinam.

Že tretje leto smo pokrovitelji nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Komisija je v okviru predfestivalskega dogajanja razkrila imena treh nominirancev v letošnji kategoriji prevodnega stripa oz. risoromana za otroke in mladino. Na naši spletni strani www.mkc.si so na ogled video intervjuji z nominiranci; Izarjem Lunačkom, Boštjanom Gorencem – Pižamo ter Špelo Žakelj. Seveda v programskem delu festivala nismo pozabili na velik jubilej, 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – obiskovalci festivala bodo lahko »maistrovali« ob uličnem performansu ter več dogodkih, na katerih bo v ospredju njegova poezija. V okviru programa se bomo posebej poklonili tudi ambasadorki knjig in branja Manci Košir, ki nas je nedavno zapustila.

Po mnogih malih korakih, ki jih Mladinski kulturni center Maribor vpeljuje v pripravo in izvedbo različnih dogodkov ter v svoje delovanje na področju trajnosti, smo se v sodelovanju z Ekologi brez meja letos podali na pot pridobitve naziva »zero waste dogodek«.

Ekipa festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je izziv sprejela, tako da bomo v okviru festivala delovali in razmišljali tudi o tem, kako izvesti literarne festivale na način, da ob tem nastane čim manj odpadkov.

Slovenski dnevi knjige v Mariboru vsa ta leta ne bi bili mogoči brez podpore Mestne občine Maribor, ki že od leta 2019 nosi naziv Branju prijazna občina, že vse od začetka pa nas podpira tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, zato zahvala obema, da prepoznavata naš doprinos na področju razvoja in širjenja bralne kulture ter kakovostnih literarnih dogodkov. Zahvala tudi številnim partnerjem, ki sooblikujejo program festivala in ga tako bogatijo. Da bo festival odlična izkušnja za vse nas, pa sta poskrbela programski odbor ter ekipa, ki bo v naslednjih dneh dihala za festival, zato iskrena zahvala tudi vsem njim.

Vabimo vas, da z nakupom knjig na festivalu podprete avtorje in založnike, z obiskom in aplavzom pa vse nastopajoče. Vabljeni, da se v naslednjih dnevih najdemo in objamemo na ulicah Maribora.

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor

Pogovori z nominiranci za nagrado Vasje Cerarja

V torek, 21. maja, bo na uradnem odprtju 27. edicije festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru znano, kateri od treh nominirancev je prejemnik letošnje nagrade Vasje Cerarja za vrhunske prevode mladinske književnosti. Otvoritev festivala in razglasitev prejemnika nagrade bo ob 12. uri pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor.

Za nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev skupaj z Mladinskim kulturnim centrom Maribor (MKC Maribor) letos podeljuje tretjič, so tokrat nominirani prevajalci

• Boštjan Gorenc - Pižama za prevode:

  • Dav Pilkey: Pasji mož: Kažin in kazen. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021.

  • Dav Pilkey: Pasji mož: 22 kaveljcev. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021.

  • Dav Pilkey: Pasji mož: Materin vrh. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022.

  • Dav Pilkey: Pasji mož: Dvajset tisoč bolh pod morjem. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023.

• Izar Lunaček za prevoda:

  • Joann Sfar, Lewis Trondheim, Manu Larcenet: Graščina. Zlati časi. Prevedel Izar Lunaček. Izola: Graffit, Ljubljana: Zavod Stripolis, 2020.

  • Joann Sfar, Lewis Trondheim, Kerascoët: Graščina. Somrak. Prevedel Izar Lunaček. Izola: Graffit, Ljubljana: Zavod Stripolis, 2022.

• Špela Žakelj za prevoda:

  • René Goscinny, Albert Uderzo: Obelix in družabniki. Prevedla Špela Žakelj. Ljubljana: Graffit, 2022.

  • Jean-Yves Ferri, Didier Conrad: Poglavarjeva hči. Prevedla Špela Žakelj. Ljubljana: Graffit, 2022.

S prevajalci smo se pogovarjali o knjižnih junakih in njihovih zgodbah v prevedenih knjigah, ki so jim prinesle nominacijo za nagrado, o njihovem delu, prepoznavnosti in cenjenosti prevajalskega dela ter tudi o tem, kaj jim nominacija pomeni in kako pomembna je stanovska nagrada Vasje Cerarja, ki jo bodo letos podelili v kategoriji strip oziroma risoroman.

Celotnim pogovorom lahko prisluhnete tukaj. Z nominiranci se je pogovarjala Živa Mijatović.

Boštjan Gorenc - Pižama: ‘‘Stripi pridejo do tebe.’’

Izar Lunaček: ‘‘Slovenščina je bila včasih manj hvaležen jezik za prevajanje stripov, z internetom pa se je to spremenilo.’’

Špela Žakelj: ‘‘Stripi so pogosto večplastni. Otroci berejo zgodbo premočrtno, odrasli prepoznajo asociacije.’’

V Mariboru gostovali nominiranci za nagrado Vasje Cerarja

Dogodki ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic

GOSTOVANJE NOMINIRANCEV ZA NAGRADO VASJE CERARJA V MARIBORU

Četrtek, 25. april 2024 // Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

V sklopu dogodkov ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic so v četrtek, 25. aprila 2024, Maribor obiskali letošnji nominiranci za nagrado Vasje Cerarja. Nagrado za najboljše prevode podeljujeta Društvo slovenskih književnih prevajalcev in MKC Maribor v sklopu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Nominiranci so gostovali na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Boštjan Gorenc, Izar Lunacek in Špela Žakelj so nominirani za vrhunske prevode izbranih del iz priljubljenih stripovskih serij Pasji mož, Asterix in Obelix in Graščina, ki so jih v slovenščino prevedli iz angleškega oziroma francoskega jezika. O svojem delu so se pogovarjali s študenti prevajanja na Oddelku za prevodoslovje na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer sta jih gostila dr. Melita Koletnik in dr. Simon Zupan, skupaj z mnogimi kolegi profesorji, ki so prav tako prišli poslušati srečanje, in oddelčnim alumni klubom.

Prejemnika ali prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja bomo razglasili v torek, 21. maja 2024, na slavnostni otvoritvi 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Fotografije: Nina Medved

Odprte prijave na maraton rap in hop hop poezije

RAP IN HIP HOP POEZIJA

VABILO K SODELOVANJU NA 22. GLASBENEM MARATONU FESTIVALA SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU

Rok za prijavo: 5. maj 2024

Mladinski kulturni center Maribor vabi vse mlade, ki ustvarjate hip hop in rap glasbo, da se predstavite na letošnji prireditvi Rap in hip hop poezija, ki se bo odvila že dvaindvajsetič zapovrstjo. Prireditev bo potekala v okviru festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru v petek, 24. maja, ob 12. uri na odprtem odru knjižnega sejma na Grajskem trgu v Mariboru.

K sodelovanju vabimo vse začetnike, tudi tiste, ki bo to zanje morda prvi javni nastop kot tudi tiste mlade avtorje, ki že imajo izkušnje z nastopanjem in predstavljanjem svoje rap in hip hop glasbe. Zaželeno je, da so besedila v slovenščini, ni pa to pogoj za nastop.

Maraton bo povezoval karizmatični glasbenik in družbeni aktivist Mišel Amo Ristov, eden najprepoznavnejših ustvarjalcev na tem področju.
K nastopu na glasbenem maratonu Rap in hip hop poezija se je mogoče priglasiti do 5. 5. 2023 na naslovu misel.ristov@gmail.com.