Prejemnik nagrade Vasje Cerarja je Boštjan Gorenc Pižama

Slovenski dnevi knjige v Mariboru - ko te napiše knjiga 2024

Nagrado Vasje Cerarja prejel Boštjan Gorenc Pižama

Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) sta v letu 2024 nagrado Vasje Cerarja podelila Boštjanu Gorencu Pižami za prevod serije Pasji Mož avtorja Dava Pilkeyja. Prejemnika nagrade Vasje Cerarja za leto 2024 smo razglasili v torek, 21. maja 2024, na slavnostnem odprtju 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Stand-up komika, nagrajenega pisatelja in prevajalca ter raperja Boštjana Gorenca poznajo bralci vseh starosti: v vlogi prevajalca morda najbolje manjši otroci in najstniki, saj jim je med drugim približal serije o kapitanu Gatniku, Pasjem možu (avtor obeh je Dav Pilkey) in gospodu Gnilcu (Andy Stanton), kakor tudi uspešnice Krive so zvezde (John Green), Čudo (R. J. Palacio) ali Eleanor in Park (Rainbow Rowell).

Dobro pa ga poznajo tudi odrasli, saj je med drugim prevedel epsko Martinovo serijo Pesem ledu in ognja. Leta 2012 se je uvrstil na častno listo IBBY s prevodom knjige Dobra znamenja Neila Gaimana in Terryja Pratchetta, letos pa prejme nagrado Vasje Cerarja za prevode štirih Pilkeyjevih stripov o Pasjem možu: Kažin in kazen (2021, izvirni naslov: Grime and Punishment), 22 kaveljcev (2021; Fetch-22), Materin vrh (2022; Mothering Heights) in Dvajset tisoč bolh pod morjem (2023; Twenty Thousand Fleas under the Sea).

Knjige o Pasjem možu prevajalca nenehno postavljajo pred zahtevne izzive, kajti že sami naslovi so prepoznavne travestije znamenitih naslovov svetovne književnosti: Zločin in kazen, Kavelj 22, Viharni vrh in Dvajset tisoč milj pod morjem. Seveda tudi besedila prekipevajo od jezikovne domiselnosti.

Ta sega od mikroravni, kamor sodijo – pogosto govoreča – imena (Barky McTreeface za drevo v 22 kaveljcih) ali izvirni medmeti (KA-SHONK, BA-FLOMP, TRA-SKONK v Materinem vrhu), do makroravni, kot sta vpletanje dobesednih ali prirejenih citatov, celo svetopisemskih, in parodiranje znanih pesmic ali zlaganje pesmic z mislijo na povsem določeno melodijo.

Slovenjenje torej zahteva veliko razgledanost, jezikovno spretnost in konec koncev pogum, in vse te odlike izstopajo v Gorenčevih prevodih. Pomislimo samo na prevod drevesovega imena z Drevko Vejevšek ali omenjenih onomatopoetičnih medmetov s ČNKOLE, BMFOLE, RNKOLE, ali pa na straniščno zasoljene verzije priljubljenih pesmi. Med slednjimi je zgolj eden od mnogih primerov »Ringa, ringa raja, driskica prihaja« iz Materinega vrha; s tem prevajalec parira Pilkeyjevi travestiji otroške pesmice »Twinkle, twinkle, little star, how I wonder what you are«, ki se v izvirniku Materinega vrha glasi: »Stinkle, stinkle, little fart, blew my underwear apart«. Prevodi Pilkeyjevih stripov v duhovitosti in inteligentnosti prav nič ne zaostajajo za izvirniki, zato si Boštjan Gorenc več kot zasluži nagrado Vasje Cerarja za leto 2024.

pogovor s prejemnikom nagrade vasje cerarja

Pogovarjala se je Živa Mijatović.

o boštjanu gorencu pižami

Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske, in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Že od malih nog je zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. V književnih krogih se je najprej predstavil kot prevajalec.

Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o kapitanu Gatniku in Pasjem možu (Pilkey) ter gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Z Matejem de Ceccom je izdal štiri knjige stripov o Šnofijevi druščini, s katero spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008. sLOLvenski klasiki 1 so njegov solistični prvenec, ki je na knjižnem sejmu 2016 prejel nagrado knjiga leta in se prodal v več kot 12.000 izvodih.

Z Igorjem Šinkovcem sta ustvarila slikanice Kaj se skriva očku v bradi, Si že kdaj pokusil luno? in Si že kdaj jezdil morskega konjička?, z Ano Razpotnik Donati pa slikanico Botrovo darilo. S Tanjo Komadina sta po motivih Cankarjeve zbirke črtic Moje življenje naredila strip Moj lajf, ki je zaživel na odru Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Sebastijana Horvata. Z Jako Vukotičem sta ob pomoči dr. Kozma Ahačiča v knjigo Reformatorji v stripu ujela življenji Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, po motivih knjige pa je nastala predstava Reformatorji na odru, kjer Pižama nastopa skupaj z Nikom Škrlecem. Z Jako Vukotičem je združil ustvarjalne moči tudi pri knjigi Huda risinja. Boštjan Gorenc se ukvarja tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkastov. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil bivši predsednik Borut Pahor: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu.

Znanih je pet nominirancev literarnega natečaja Ali govoriš emojščino? 2024

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, ki ga MKC Maribor organizira pod okriljem literarnega programa MKC Črka in v sklopu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, je namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta. Letos je potekal že devetič.

Za natečaj je bilo letošnje leto eno izmed rekordnih let, nanj je namreč prispelo kar 64 domišljenih, izvirnih in globoko avtorskih prevodov pesmi, ki jih je prebrala žirija v sestavi Matic Ačko ter Ajda Strajnar. Ob branju prispelih prevodov sta se osredotočila na odličnost pesmi, inovativnost prevajanja simbolov in to, kako prevod poustvarja občutek ter formo izvirne pesmi, ki jo je letos v emojščini napisala mlada pesnica in lanska zmagovalka natečaja, Doroteja Drevenšek.

Najboljših pet prevodov po mnenju žirije so napisali Sandro čeh, Neža Cerinšek, Alja Pušič, Eva Šubic in Miha Ferlinc.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni prireditvi natečaja, ki bo soboto, 25. maja 2024, ob 11. uri na Grajskem trgu v Mariboru, na odru knjižnega sejma. Skozi pogovor, ki ga bosta usmerjala člana žirije Matic Ačko in Ajda Strajnar, boste lahko spoznali njihovo ustvarjanje ter slišali njihove interpretacije pesmi, nato pa bo sledila razglasitev zmagovalke ali zmagovalca.

 Vsem sodelujočim prevajalcem in prevajalkam iskreno čestitamo za dobro opravljen ustvarjalni izziv, nominirancem pa še posebej čestitamo za uvrstitev v finalni del natečaja!

V nadaljevanju lahko odkrijete izbrane prevode in jih primerjate z izvirno pesmijo v emojščini.  

---

ALJA PUŠIČ

noči se šteje v gigapaskalih

če imaš v mraku zmeraj še en zavoj do doma, ne veš, kje si doma. v tej temi nihče ne ve več. vsako drevo je označeno za posek in ulice brez dreves ne povedo svojih imen. zvokov je zmeraj več in zmeraj manj slišiš. za tem ovinkom pa res … 

čisto (tiho)

(nikoli) doma

enkrat sem napisala, da sem izgubila okno, in nihče ni vedel, kaj sem mislila, pa sem mislila točno to. zaradi obtežb na obrazih, ki se neugodno razpotegnejo čez celotne ploskve, se zdi gigapaskal prava mera za to

temo

čeden moški je 6 čevljev visok, ampak v tej noči sredi mesta iz ulic brez dreves, te 6 dolžin čevlja, skrbno zloženih, ne pripelje domov.

gigapaskal te tukaj, samo še en zavoj od doma, tako stisne, da izgineš.

nič več

izgubljena (čisto)

(neznansko) čista

Foto: Luka Pirš

Pesem noči se šteje v gigapaskalih avtorice Alje Pušič bralca ali bralko nemudoma postavi v temačen, neudoben akord; iz temnih ulic izluščimo lirski subjekt ženske, ki se tavajoča v svoji samoti vedno bolj poseda pod gigapaskali tesnobe. Skozi izjemno izdelano liriko se avtorica loti še kako aktualne feministične teme današnjega časa – univerzalna izkušnja strahu ob vračanju domov po temnih ulicah mesta vse bolj vstopa tudi v javni diskurz ženske izkušnje. Avtorica že v naslovu pesmi spretno uporabi fizikalno enoto za opis kompleksnega čustvenega stanja. Kljub osamljenosti osrednjega lika avtorica s spretno formuliranimi povedmi iz subjektivne in intimne tesnobe kaj hitro izlušči neko kolektivno resnico – v svojih strahovih in svojih izkušnjah namreč nikoli nismo sami.

---

EVA ŠUBIC

Tvoje korenine v mestnem jedru

Ko hodiš po mestu, moraš paziti,

da se ne zaletiš v luno.

Da ne razpadeš in obležiš kot deblo

že dolgo mrtvih dreves.

Všeč mi je, da grem lahko zvečer sama po mestu!

Ne veš ali je privid

ali le nova politična kampanja.

Tipaš po svojih vejah.

Ob padcu si izgubil veverico

in izpustil dragocena jajca sinic

(ne veš, če bi povedal mami).

Z iglicami nežno pivnaš rumenjak.

Čakaš, da bi se nažgale luči.

Da bi v nemih stolpnicah oživeli ljudje,

napolnili dvigala s prihodom.

Pozabljaš, da luna izginja –

bojiš se smrti brez krivca.

Oblaki se vztrajno podajajo v tire,

sence združujejo v noč.

Medel ropot izza vogala namiguje obisk

Boga ali smrti ali obojega,

pa je le potepuški pes,

ki se zlekne ob najdebelejši veji

(narava nikoli ne umira sama).

Zjutraj na nebu drobna sinica.

Jutranji sprehajalci psov pravijo,

da danes poje

še posebej lepo.

Foto: Matic Ačko

Vsaka od šestih kitic pesmi Tvoje korenine v mestnem jedru avtorice Eve Šubic nosi svoje sporočilo in živi kot svoja lastna mikro celota, a vendar tudi celotna pesem deluje kot koherenten mozaik teh dragocenih drobnih fragmentov. Kot vse finalne pesmi se ponaša z bogatim besediščem, avtorica pa je tudi izjemno spretna z metaforami, ki so sveže in inovativne, četudi dostopne v svoji preprosti goloti. Skozi drobne impresije, ki se ves čas gibljejo med urbanim in naravnim prostorom, med ulicami mesta in vejami gozda, na koncu pred nami nenadoma kot podrto drevo ali luna za vogalom zasveti neka višja resnica, ki brezkompromisno ustavi naš bralni korak in takoj za tem odpre paleto nadaljnjih vprašanj ter premislekov. Pesem Tvoje korenine v mestnem jedru uspe doseči to, kar v dobrih pesmih vedno znova iščemo – zapustimo jo nekoliko drugačni, kot smo vanjo stopili. Včasih je pač ravno potepuški pes tisti, ki nam v odsotnosti Boga prinese najdragocenejša spoznanja.

---

SANDRO ČEH

O O O O O O O O O

ob večerih pa se razdelimo

po balkonih plitvih blokov

zadeti od kajenja dimnikov

puh O O O

od sivih krošenj

v konjunkciji z nočno svetlobo

od tuljenja evakuacijskih siren v neki glavi

kumulusi so slepi še od jutrišnjega sonca

ki bo streljalo na nas

skozi njih in skozi okna

in bomo stali križemrok

s črnim križem čez obraz

ob večerih zemlja govori

v praznih stripovskih oblačkih

mi pa odgovarjamo

puh O O

puh O O O O O

puh O O O O

s praznimi prstani dima

ki jih spuščamo nad oblake češ

E.T. phone home

Foto: osebni arhiv avtorja

Avtor Sandro Čeh je v pesmi na inovativen in avtentičen način ujel krhek intimni pejsaž, ki pa se hkrati preliva v kolektivno izkušnjo neke mlade generacije našega časa. S spretnimi metaforami in izjemno izoblikovanimi verzi pred nas naslika žive urbane podobe v presečiščih večernih, nočnih in jutranjih svetlob ter nas z medmetom »puh, puh«, ki pesmi ne prekinja na grob način, skoraj zaziblje v neko subtilno ekstazo vsakdana. Pesem zaključi zelo močna zadnja tretjina, v kateri se vzpostavi nepričakovana komunikacija med nekim intimnim krogom ljudi in širokim zunanjim vesoljem, kar še dodatno začini prefinjen romantično-melanholičen ton celotne pesmi.

---

MIHA FERLINC

Roj zelenih hroščev

roj zelenih hroščev

se vrtinči v nežno noč

kot drobno mokro

listje se lepijo po tleh

kovinska krila praskajo

po redkem nočnem zraku

kričijo kot radijska statika

in oddaljeni sončni izbruhi

severni sij hroščev se širi

skozi gladko mesečino

ionska tančica

v valovih skriva belo luno

hladne zvezde bliskajo z neba

zdaj verjamem v objeme neznanih oblakov

ki mi z ostrimi nogami plezajo po hrbtu

Foto: Zarja Verk

Avtor Miha Ferlinc v pesmi Roj zelenih hroščev z ekonomičnostjo besed in kratko formo zelo živo naslika jasno osrednjo podobo oz. centralni koncept, iz katerega na prefinjen način izpelje več metafor. Odlikuje ga izjemno besedišče, pesem je polna nepričakovanih pridevnikov, ki bogatijo risbo in rišejo zgodbo. Tudi ta pesem postreže z močnim koncem – z nasprotujočim se občutkom objema in ostrih nog, ki »plezajo po hrbtu«, bralcu ne ponudi neke jasne pomiritve, a tudi tesnobe ne. Četudi bi orisani prizor za bralce lahko postal nelagoden ali celo strašljiv, pa se zdi, da lirski subjekt v njem ne vidi ali občuti nobene groze. Viharni roj hroščev se pred našimi očmi levi v svojevrstno estetiko, poetiko, ki je dovolj hipnotična, da se ji pustimo pogoltniti.

---

NEŽA CERINŠEK

dobro spi se vidimo jutri

pospravljeni v mesena ohišja

sprejemljivih stanovanj

napolnjujemo svoje prostore

v redu

vračajoč na police

vrtinči brezglasja

in češe korenine

kot da je nekje nekdo

ki prestavlja in poseda

ljubeče in skrbno

vse te ljudi

v njihovih odločitvah

umirjen

samo še malo zadihaj

zgladi repenčenja

nikakor zato

ker so nespodobna

temveč

ker je nekdo obrnil gumb

in se vsi umerjamo v nemem filmu

napolnjujemo votlost

z belim šumom

vsi hkrati

povsod po svetu je enako temno

nihče ne zaostaja

nihče ne prehiteva

in vsi smo enako prijetno utrujeni

za svojimi okni

poljubljamo sebe z otroškimi obrazi

v svežih posteljninah

se dajemo spat s pravljico

brez krikov

in tankov

in nožev

in smeti

in nasprotovanj

plavajoče breztežnostni

vsi hkrati

v polsnu načrtujemo

v polsnu je mogoče

v prijetnih domovih

domiti v objemih sebi

in spadati

in spati

Foto: osebni arhiv avtorice

Četudi je pesem dobro spi se vidimo jutri avtorice Neže Cerinšek subtilno vpeta v dogajanja globalne sedanjosti, znotraj tega okvirja kljub morebitnim pričakovanjem išče pomiritev in spokoj. Bralca ali bralko objame v nek umirjen, ljubeč, skoraj utopičen večer, ki ga kot kolektivno pleme ali globalna družina opazujemo iz varnih zavetjih naših domov. Kljub svoji mehkobi in utopičnosti jezik nikjer ne zdrsne v patetiko in tudi ne zapade v klišeje. Verzi mestoma delujejo skoraj kot mantra ali molitev, ki jo ponavljamo sami pri sebi, da preživimo vsakdan.

Osrednji prostor, ki ga avtorica nežno ponuja bralcu, je urban – pospravljena mestna stanovanja sicer niso popolna, a vendar so zadostna; dovolj, da se v njih vsaj momentalno skupaj z avtorico počutimo varno in domače. Kljub vsemu temu pa skozi pesem podzavestno ugotavljamo, da je ta občutek domačnosti in navidezne urejenosti velikokrat zgolj to – občutek.

Odprte prijave na maraton rap in hop hop poezije

RAP IN HIP HOP POEZIJA

VABILO K SODELOVANJU NA 22. GLASBENEM MARATONU FESTIVALA SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU

Rok za prijavo: 5. maj 2024

Mladinski kulturni center Maribor vabi vse mlade, ki ustvarjate hip hop in rap glasbo, da se predstavite na letošnji prireditvi Rap in hip hop poezija, ki se bo odvila že dvaindvajsetič zapovrstjo. Prireditev bo potekala v okviru festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru v petek, 24. maja, ob 12. uri na odprtem odru knjižnega sejma na Grajskem trgu v Mariboru.

K sodelovanju vabimo vse začetnike, tudi tiste, ki bo to zanje morda prvi javni nastop kot tudi tiste mlade avtorje, ki že imajo izkušnje z nastopanjem in predstavljanjem svoje rap in hip hop glasbe. Zaželeno je, da so besedila v slovenščini, ni pa to pogoj za nastop.

Maraton bo povezoval karizmatični glasbenik in družbeni aktivist Mišel Amo Ristov, eden najprepoznavnejših ustvarjalcev na tem področju.
K nastopu na glasbenem maratonu Rap in hip hop poezija se je mogoče priglasiti do 5. 5. 2023 na naslovu misel.ristov@gmail.com.

Premiera videopravljice: Erazem in vrtnice

ERAZEM IN VRTNICE

Petra Bauman

Videopravljica Erazem in vrtnice je zasnovana na besedilu prve daljše avtorske pravljice pesnice, pripovedovalke zgodb in vsestranske kulturne ustvarjalke Petre Bauman. Nastala je nekega poletnega dne, ko je avtorica pripovedovala zgodbe ob ognju na vrtu gospe, ki goji stare sorte vrtnic. Rožni grm ji je v nekem trenutku, ko se je zazrla vanj, prišepnil zgodbo. O ljubezni, seveda.

Petra Bauman je zgodbo zapisala, pripoved pa je nato še dodatno oživela ob ilustracijah ilustratorke, slikarke in ljubiteljice rastlin Maruše Furlan.

Avtorica pravljice in pripovedovalka: Petra Bauman

Ilistracije: Maruša Furlan

Snemanje, zvok, montaža in postprodukcija: Mitja Lorenčič

Produkcija: Mladinski kulturni center Maribor - Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Koprodukcija: KUD Balkon

Prejemnica nagrade Vasje Cerarja je Nada Grošelj

Na otvoritvenem dogodku festivala 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru - ko te napiše knjiga je organizator literarnega festivala, Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) skupaj z društvom Slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) podelil tudi nagrado Vasje Cerarja za vrhunske prevode mladinske književnosti.

Letos so nagrado podelili drugič, tokrat v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let. Nominirane so bile prevajalke Nada Grošelj za prevod knjige November v Mumindolu avtorice Tove Jansson (Mladinska knjiga, 2019), Diana Pungeršič za prevod knjige Zatipk in Flek avtorjev Tomáša Končinskega in Barbore Klárové (Miš, 2021) ter Mateja Seliškar Kenda za prevod romana Lučka Annet Schaap (Sanje, 2019).

Nada Grošelj, ‘‘botra’’ muminov

Komisija, ki so jo sestavljale Julija Potrč Šavli, Živa Čebulj in Aleksanda Kocmut je odločila, da nagrado prejme Nada Grošelj za prevod knjige November v Mumindolu švedsko govoreče finske pistaljice Tove Jansson, ki jo je za Mladinsko knjiga leta 2019 prevedla iz švedščine.

Foto: Boštjan Lah

Kot so v obrazložitvi zapisale članice komisije, je prav prevajalka Nada Grošelj v slovenščino prevedla največ muminknjig, tudi s prevodom knjige November v Mumindolu pa poskrbela, da prevod zveni kot izvirno avtorsko delo.

Poseben uspeh prevoda je, da jezikovno spretno in inovativno ohrani svojstveno vzdušje, značilno za literarni svet Tove Jansson: nekoliko temačno, rahlo napeto, malce otožno, a vendar tudi nežno in ljubeče, tolažeče in pomirjajoče. Prav po zaslugi prevoda Nade Grošelj se pred nami razkrije svet Mumindola v vsej svoji čarobnosti in edinstvenosti – ta svet je časovno in prostorsko oddaljen, bitja v njem so drugačna od nas, pa vendar jih lahko razumemo z vsemi njihovimi značajskimi lastnostmi vred, čeprav te niso vedno samo prijetne in 'neproblematične'. Če je avtorica mama svojih likov (v tem duhu je narisala tudi avtoportret), smemo reči, da je Nada Grošelj njihova botra, zaradi katere ob branju 'muminknjig ' uživajo tako otroci kot odrasli," je še navedla komisija.

Julija Potrč Šavli, predsednica komisije za nagrado Vasje Cerarja

Pet festivalskih dni, več kot 80 dogodkov

Nagrado sta prevajalki na otvoritvenem dogodku 26. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru pod arkadami Unoverzitetne knjižnice Mariboru predali Tanja Petrič, predsednica Društva slovneskih književnih prevajalcev, in Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor), ki je s finančno podporo Mestne občine Maribor prispeval tudi denarno nagrado za nagrajenko v višini 1500 evrov.

Z razglasitvijo prejemnice nagrade Vasje Cerarja v letu 2023 so se tako tudi uradno začeli Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na Grajskem trgu poteka knjižni sejem, zvečer pa se dogajanje preseli v atrij Vetrinjskega dvora, ki je letos prvič osrednje prizorišče festivala. Skupno se bo do sobote na različnih prizoriščih v Mariboru zvrstilo okoli 80 dogodkov, med njimi predstavitve knjig, razstave in performansi. Ustvarilo jih bo več kot 200 nastopajočih.

Foto: Boštjan Lah

Najboljši prevod iz emojščine je uspel Doroteji Drevenšek

Na Grajskem trgu smo v torek, 30. maja, razglasili zmagovalke letošnjega natečaja Ali govoriš emojščino?.

Na natečaj je letos prispelo 48 avtorskih prevodov pesmi, ki jo je v emojščini napisala mlada pesnica Nika Gradišek. Žirija v sestavi vodje festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Petre Kolmančič in vodje knjižnega sejma s spremljevalnim programom Nine Medved je izbrala štiri najboljše. Po mnenju žirije so letos naboljše prevode napisale Neža Cerinšek, Patricia Županovič, Doroteja Drevenšek in Mia Lebar. Posebno pohvalo je žirija izrekla tudi prevodoma Tiana Vidica in Toma Crnjakoviča.

Zmagovalka letošnjega natečaja je Doroteja Drevenšek, ki je prepričala s pesmijo Drugi jaz.

Pesem si lahko spodaj tudi preberete in jo primerjate z izvirnikom v emojščini.

Drugi jaz

Korak ni več enak;

predrugačen je.

Morda je za to kriva čuječnost,

ki mi sledi po ulicah

ali pa izgubljene silhuete —

temni obrisi, ki sem jih pustila za sabo.

Še včeraj sem kakor drevo,

stegovala pajčevinaste veje,

da bi dosegla ptice.

Danes pa …

Danes je po lahkotnosti

prišla sopara —

tudi ta je zdaj del mene.

Alterirana sem.

Kot sestavljanka združujem

včeraj

in

danes.

V tem prostoru nisem več zasidrana,

kakor gugalnica niham

semtertja semtertja

In stopinje …

Če bi hodila, bi bile živalske.

 Utemeljitev žirije

Drugi jaz Doroteje Drevenšek (2005) je intimistična pesem o notranji preobrazbi, zgrajena okoli podobe koraka, ki se po poti (branja) spremeni, kot se je spremenila tudi lirska subjektka, ki nam pesem pripoveduje. Tako prvi kot drugi jaz, ki je šele v nastajanju in bo pesmi dal naslov, sta spletena iz močnih podob, ki priklicujejo prostor otroštva (gugalnica, sestavljanka) in narave (drevo, ptice, sopara). Univerzalne podobe, ki jih lahko kot svoje začuti sleherni bralec, v tej pesmi delujejo sveže, za kar poskrbita pesničin izčiščen jezik in odličen občutek za ritem, ki se najlepše izrazi v verzu semtertja semtertja, oponašajoč tako gugalnico kot bivanjsko občutenje lirske subjektke.

Čeprav se pesem od izvirnika nekoliko odmakne in izpusti simbol šahovske figure, to stori s poslanstvom, ki ji ga komaj očitamo – da bi lepše zazvenela avtorska pesem z močnim sporočilom.

---

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta, je letos potekal že osmič. Pripravljajo ga Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka in festival 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Znane so štiri finalistke natečaja Ali govoriš emojščino? 2023

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta, je letos potekal že osmič. Pripravljajo ga Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka in festival 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Letos je na natečaj prispelo kar oseminštirideset domišljenih, izvirnih in globoko avtorskih prevodov pesmi, ki jih je prebrala žirija v sestavi vodja festivala Petra Kolmančič ter vodja knjižnega sejma s spremljevalnim programom Nina Medved, obeh tudi pesnic. Ob branju prispelih prevodov sta se osredotočili na odličnost pesmi, inovativnost prevajanja simbolov in to, kako prevod poustvarja občutek ter formo izvirne pesmi, ki jo je letos v emojščini napisala mlada pesnica Nika Gradišek, dvakratna zmagovalka natečaja.

Najboljše štiri prevode po mnenju žirije so napisale Neža Cerinšek, Patricia Županovič, Doroteja Drevenšek in Mia Lebar. Poleg tega bi žirija rada posebej pohvalila tudi prevoda Tiana Vidica in Toma Crnjakoviča.

Emoji pesem letošnjega natečaja:

V nadaljevanju lahko odkrijete izbrane prevode in jih primerjate z izvirno pesmijo v emojščini.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni prireditvi natečaja, ki bo v torek, 30. maja 2023, ob 18.00 na Grajskem trgu v Mariboru, na odru knjižnega sejma, ki poteka v sklopu Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Skozi pogovor, ki ga bo spletla Petra Bauman, boste lahko spoznali njihovo ustvarjanje ter slišali njihove interpretacije pesmi, nato pa bo sledila razglasitev zmagovalke.

Vsem sodelujočim prevajalcem in prevajalkam iskreno čestitamo za dobro opravljen ustvarjalni izziv, nominirankam pa še posebej čestitamo za uvrstitev v finalni del natečaja!

Neža Cerinšek

Foto: Julija Rangus

Nespečnost

Bežno in v zadregi se dotikam sveta,

obešenega na ušesni mečici.

Morda bi ga morala bolj paziti,

da se ne iztrga in raztrese krvavih frnikol.

Vse nas bodo preglasile

in glasovi so moje sito za ljudi,

ki pomenijo.

Van Gogh je že vedel,

ko je pred mestom v zvezdni noči

zasadil drevo.

Ljudje v hišah, ki jih skriva,

so tako nevidni,

a še vedno kričijo,

saj jih muči nespečnost.

Van Gogh je že vedel …

Pajčevine umazanega perila

je enostavno spregledati –

samo zapreš oči

in vohaš belilo,

pesnike pa težko –

pesniki so najglasnejši

in v svetu zvezdne noči

jih je toliko ¬–

za vsakega ena škrtajoča poteza

slikarjevega čopiča.

A perila nihče več ne obeša.

Še pere ga ne,

zato svet postaja težak

in smrdeč in vroč in gnil

in otrokom ob šolah

nastavljamo sveče.

Tudi če bi se rodila nenačeta,

in bi iz mehkih tkiv

lahko pulila zasidrane negotovosti,

si moji čopiči

ne bi želeli imeti zadnje poteze.

Nobene poteze –

od sveta pobeglih frnikol

ne želim ničesar.

Samo gugalnico včasih.

Perilo domače dišeče oprano.

Glasove ljubih

v dosegljivem spominu.

In irise kraških zaplat.

7 frnikol za 7 prespanih noči?

Pesem Nespečnost avtorice Neže Cerinšek (2000) tematizira občutljiv odnos posameznika do sveta. Svet s svojim umazanim perilom se protagonistki kaže kot slutnja prihajajoče neizbežne katastrofe. Avtorica razvije izjemno močno prispodobo vse bolj nasilnega sveta kot množice pobeglih krvavih frnikol, od katerih ni moč ubežati, se je pa do njih mogoče distancirati, na več načinov: z načrtnim in zavednim eskapizmom (Pajčevine umazanega perila / je enostavno spregledati - / samo zapreš oči / in vohaš belilo …), tako, da na vse načine iščeš lepoto (v potezah slikarjevega čopiča, v glasovih pesnikov), tako, da se obrneš k svojim ljubim ali tako, da se pustiš nagovarjati naravi ali lepim spominom.

Ker je pesem pravzaprav prevod pesmi zapisane s podobami emotikonov, velja omeniti, da jih avtorica v pesem vključi zelo domiselno – pri prevajanju emotikonov je tudi zelo aktualna, saj npr. emotikon, ki ponazarja svečo, naveže na nedavno katastrofo z množičnim streljanjem na srbski osnovni šoli.

---

Patricia Županovič

Foto: osebni arhiv

Si sploh želim po njegovih stopinjah?

»Poslušaj očeta«, mi govorijo.

Pravi, da sem štorasta.

Na meni pajčevina od vseh zanemarjenih potencialov.

Priznam, krhka sem kot pero.

On me vidi le, ko mu prižgem svečo.

Sestavljam se.

Nisem še zasidrana v usodo.

Vendar še vedno sem njegova figura.

Ali je vredno, naj mu priznam, to, kar tehtam znova in znova?

Moja pot je drugačna od njegove.

Naprej si želim po svoje, z majhnimi koraki.

Pesem Patricie Županovič (2001) odlično prevaja emotikonske podobe, ki jih prepleta v ganljivo, osebnoizpovedno pesem o odraščanju in iskanju lastne poti v svetu. Kot najbolj verjetna se kaže tista pot, ki ji jo s svojimi nasveti in mnenji vztrajno utirja oče in mimo katere bi rada lirska subjektka izoblikovala svojo. Pesem odlično sledi ritmu, formi in odprtemu občutku izvirnika, pri čemer prevodu ni slutiti, da je prevod, temveč se bere kot izvirna pesem. Izbrane emotikone prevaja v znane besedne fraze, kot so iti po očetovih stopinjah, poslušaj očeta, biti štorasta, ki pa se postopoma osvobodijo in krenejo po svoje, v vse bolj avtorske podobe: krhka kot pero, pajčevina zanemarjenih potencialov, iti z majhnimi koraki. Bolj, ko se ustaljene forme slovenskega in očetovega jezika osvobaja pesničin jezik, tem bolj individualno življenjsko pot ubira tudi njena lirska subjektka.

---

Doroteja Drevenšek

Foto: Mateja Petek

Drugi jaz

Korak ni več enak;

predrugačen je.

Morda je za to kriva čuječnost,

ki mi sledi po ulicah

ali pa izgubljene silhuete —

temni obrisi, ki sem jih pustila za sabo.

Še včeraj sem kakor drevo,

stegovala pajčevinaste veje,

da bi dosegla ptice.

Danes pa …

Danes je po lahkotnosti

prišla sopara —

tudi ta je zdaj del mene.

Alterirana sem.

Kot sestavljanka združujem

včeraj

in

danes.

V tem prostoru nisem več zasidrana,

kakor gugalnica niham

semtertja semtertja

In stopinje …

Če bi hodila, bi bile živalske.

Drugi jaz Doroteje Drevenšek (2005) je intimistična pesem o notranji preobrazbi, zgrajena okoli podobe koraka, ki se po poti (branja) spremeni, kot se je spremenila tudi lirska subjektka, ki nam pesem pripoveduje. Tako prvi kot drugi jaz, ki je šele v nastajanju in bo pesmi dal naslov, sta spletena iz močnih podob, ki priklicujejo prostor otroštva (gugalnica, sestavljanka) in narave (drevo, ptice, sopara). Univerzalne podobe, ki jih lahko kot svoje začuti sleherni bralec, v tej pesmi delujejo sveže, za kar poskrbita pesničin izčiščen jezik in odličen občutek za ritem, ki se najlepše izrazi v verzu semtertja semtertja, oponašajoč tako gugalnico kot bivanjsko občutenje lirske subjektke.

Čeprav se pesem od izvirnika nekoliko odmakne in izpusti simbol šahovske figure, to stori s poslanstvom, ki ji ga komaj očitamo – da bi lepše zazvenela avtorska pesem z močnim sporočilom.

---

Mia Lebar

Foto: Foto Tatjana

Epitaf tako brez marmorja kot pozlačenih spomenikov

Konec listopada. Tistikrat je menda prvič stopala po cesti bosa,

za par obrabljenih čevljev pri hiši ni bilo dovolj donosa.

Preslišala je pikre šale, kot »ta še gotovo ni slišala za banjo«,

navadno od imovitih mož, ti so nenehno naperjali poglede vanjo.

Z dvignjeno glavo in vzvišeno držo je koračila po krutem svetu,

občasno zasadila je sekiro v štor in se našla v Shakespearjevem sonetu.

Ujetost v mrežah nadrejenih ni izničilo hlastanja po literaturi,

ko jo je obkolil družbeni sistem, ji je umetnost pridržala duri.

V mladih letih je tudi sama kdaj pa kdaj namočila pero v črnilo,

a rojena ni bila s srebrno žlico in trudno delo ji je roko omrtvilo.

Zdaj neizbežno prihaja čas, ko domači ji bodo sveče držali,

nihče ne bo mogel izustiti besede, slednji dan bodo znova garali.

Nenajden kos sestavljanke bo otožen spomin na bosonogo dekle,

zasidran v hladnih srcih svojcev malokdaj človek ne premre.

Že od prvega vdiha in prvega krika je izključno šlo za preživetje,

eno toplo ležišče več bo družini pomenilo kraljevsko imetje.

Čas tehta zadnje minute življenju v najdrobnejši kajži vrh hriba,

knjige za njo povešajo glave, tožen brat že tretji kozarec nagiba.

Konec listopada. Tistikrat je menda zadnjič stopala po cesti bosa,

stopinje je že davno zabrisal vetrič, sedaj nove prekriva jutranja rosa.

Rimana pesem Mie Lebar (2004) z naslovom Epitaf tako brez marmorja kot pozlačenih spomenikov je zapisana v tradicionalnem stilu romantičnih balad – avtorica zvesto sledi predvideni zapovedi temačnega značaja, tragičnega konca ter žive dramatske zgradbe. Protagonistka pesmi, mlado in obubožano bosonogo kajžarsko dekle, se prebija skozi kruti podeželski svet vsakodnevnega garaškega dela ter hladnih src svojih bližnjih. Kot edino zatočišče, rešitev in izhod iz revščine, obupa in garanja se ji kažejo knjige, pesmi in pisanje. Z dvignjeno glavo in vzvišeno držo je koračila po krutem svetu, / občasno zasadila je sekiro v štor in se našla v Shakespearjevem sonetu. Žal neizprosna usoda za junakinjo kratke balade ne predvidi srečnega konca, ki ga avtorica sicer nakaže z možnostjo vstopa skozi vrata v rešilni svet umetnosti.

Videti je, da je bil kakšen emotikon v izvirni pesmi Nike Gradišek sicer malce v napoto razvijajočemu se pripovednemu loku balade, a kljub temu velja pohvaliti njeno tolmačenje emoji govorice, ki nikakor ni prevod vizualnega v pisno na prvo žogico, ampak izviren in premišljen prevajalski akt.

---

Tian Vidic (2006)

Vse počasi

Počasi sem hodil po mestu

Okoli sebe sem gledal in poslušal

Ljudje so

Počasi obdelovali les

Pajki so v temnih sobah počasi pletli pajčevine

Iz parka so si prepevale ptice

Luči so se počasi prižigale

Stavbe so se počasi gradile

Ljudje so počasi sidrali na pomolih

Otroci ki so se v parku igrali so počasi odhajali domov

Vse je bilo v ravnovesju

Ampak sem videl da je nekomu pobegnil pes

Ampak tudi on ga je počasi našel in odšel domov

---

Tom Crnjakovič (2011)

Pesem do zadnje stopinje

Pesem so koraki, ki nam sledijo iz roda v rod.

Pesem je uho, ki v vsakem človeku najde pot.

Pesem je deblo, ki raste že tisočletja.

Pesem je mreža, ki se med ljudmi kar sama spleta in

se piše od rojstva do smrti.

Pesem je sestavljanka, katere zadnji košček zasidraš v pristan.

Pesem je, ko pri šahu naredim najboljšo potezo in je tehtnica v ravnovesju.

In takrat se prikažejo zadnje stopinje do konca te pesmi.

Pogovori z nominirankami za nagrado Vasje Cerarja

V torek, 30. maja, bo na uradnem odprtju 26. edicije festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru znano, katera od treh nominirank je prejemnica letošnje nagrade Vasje Cerarja za vrhunske prevode mladinske književnosti. Otvoritev festivala in razglasitev prejemnice nagrade bo ob 12. uri pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor.

Za nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev skupaj z Mladinskim kulturnim centrom Maribor (MKC Maribor) letos podeljuje drugič, so tokrat nominirane prevajalke

• Nada Grošelj za prevod zgodb o priljubljenih Muminih November v Mumindolu avtorice Tove Jansson (Mladinska knjiga, 2019),

• Diana Pungeršič za prevod hudomušne knjige Zatipk in Flek avtorjev Tomáša Končinskega in Barbore Klárové (Miš, 2021)

• Mateja Seliškar Kenda za prevod poetičnega otroškega romana Lučka Annet Schaap (Sanje, 2019).

S prevajalkami smo se pogovarjali o knjižnih junakih in njihovih zgodbah v prevedenih knjigah, ki so jim prinesle nominacijo za nagrado, o njihovem delu, prepoznavnosti in cenjenosti prevajalskega dela, o branju v prostem času ter tudi o tem, kaj jim nominacija pomeni in kako pomembna je stanovska nagrada Vasje Cerarja, ki jo bodo letos podelili v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let.

Čeprav je eden od ciljev nagrade žaromete usmeriti tudi v prevajalce kakovostnih prevodov, pa so vse sogovornice poudarile, da jim nominacija za nagrado veliko pomeni, hkrati pa jo razumejo kot priložnost, da dodatno pozornost prejme tudi knjiga, ki jim je nominacijo prinesla.

Celotnim pogovorom lahko prisluhnete tukaj. Z nominirankami se je pogovarjala Živa Mijatović.

Diana Pungeršič: ‘‘Za nekaj časa postane knjiga ves tvoj svet.’’

Video pogovor z nominiranko Diano Pungeršič

Nada Grošelj: ‘‘Vsake toliko je potrebno vnesti kakšno besedo, ki predstavlja bogastvo slovenskega jezika, a raba peša.’’

Mateja Seliškar Kenda: ‘‘Prevodu se pozna, če greš vmes na dopust. Padeta ritem in vzdušje.’’

S knjigo nismo nikoli sami

Letošnji 26. festival Slovenski dnevi knjige – Ko te napiše knjiga v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka pod sloganom Najdi svojo knjigo, najdi svoj svet. Moj zadnji knjižni svet je bil vstop v intimno, osebno izkušnjo mariborske avtorice, ki z bralci in z bralkami deli svojo pot spoprijemanja s perfekcionizmom. To ni bil lahkoten, igriv preskok v domišljijski svet, tudi razrešitve kakšnega romantičnega ljubezenskega trikotnika nismo spremljali. Poleg različnih plati avtoričinega življenja sem kot bralka spoznala perfekcionizem tudi s strokovne plati, kjer sem si dovolila, pa se je zgodil tudi kakšen »aha moment«, v katerem sem prepoznala lastno vedenje.

“Pestrost svetov, ki jih ponujajo knjige, je neskončen, prebrano nas lahko nasmeji ali razžalosti, lahko se naučimo novih spretnosti ali pa se na podlagi prebranega odločimo  za __________ (dopolni po lastni izbiri). ”

»Noben prijatelj ni tako zvest, kakor knjiga,« je rekel Ernest Hemingway. S knjigo nismo nikoli sami, saj nam vedno in povsod, kadar jih želimo ali potrebujemo, delajo družbo nam zvesti junaki. Knjiga nas spremlja doma, na delovnem mestu ali med izobraževanjem, na oddihu, v roke jo vzamemo, ko iščemo rešitve. Knjiga je lahko tudi odlično darilo.

Foto: Mitja Lorenčič

Festival smo tudi tokrat pripravili v dveh delih; prvi, predfestivalski del smo, v okviru svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, izvedli že v aprilu, med 30. 5. in 3. 6. 2023 pa v Maribor prinašamo še osrednje festivalske dni. Tudi letos s knjižnim sejmom na Grajskem trgu ter odrom, ki bo dopoldne namenjen predvsem otroškemu in mladinskemu programu. Večerni del programa tokrat predstavljamo na novi lokaciji, v sodelovanju s KUD Codo v atriju Vetrinjskega dvora. Nadaljujemo s podeljevanjem nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, in se podeljuje v Mestni občini Maribor. Ker je letošnje leto za Mladinski kulturni center Maribor praznično, saj praznujemo 30 let, pa obujamo tudi večer karaok, na katerem se bodo najpogumnejši preizkusili ob prepevanju slovenskih zimzelenih pesmi.

Slovenski dnevi knjige vsa ta leta ne bi bili mogoči brez podpore Mestne občine Maribor, ki že od leta 2019 nosi naziv Branju prijazna občina, v zadnjih dveh desetletjih pa tudi Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, zato zahvala obema za prepoznan doprinos na področju razvoja in širjenja kvalitetnih literarnih dogodkov. Zahvala tudi številnim partnerjem, ki sooblikujejo program festivala, in ga tako bogatijo. Da pa bo festival odlična izkušnja za vse nas, sta poskrbela programski odbor ter ekipa, ki bo v naslednjih dneh dihala za festival, zato iskrena zahvala tudi vsem vam.

Ljubitelji in ljubiteljice literature ter obiskovalci in obiskovalke kulturnih dogodkov, vabljeni k odkrivanju novih knjižnih svetov tako, da v naslednjih dneh obiščete katerega izmed festivalskih prizorišč, z nakupom knjig podprete avtorje, avtorice in založnike, z obiskom in aplavzom pa vse nastopajoče. 

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor

Predgovor koordinatorke festivala Petre Kolmančič

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, cenjene ustvarjalke in cenjeni ustvarjalci, dragi ljubitelji knjig in dobre književnosti!

Takole na prvi pogled se zdi prav navdihujoče, koliko pozornosti se že v prvi polovici leta posveča knjigam, avtorjem in literaturi, vendar je resnični razlog te pozornosti pravzaprav skrb zbujajoče zavedanje, da nam tehnološka sodobna družba že od rosnih let ponuja neobvladljivo množico zapeljivih vsebin, ki s svojo privlačnostjo zlahka preglasijo knjige. Zato moramo vedno znova opozarjati, da so knjige vredne naše pozornosti, saj knjižna dela ponujajo resnično svojstveno perspektivo, unikatni zorni kot, tako na intimni svet posameznika kot tudi na zapletene fenomene sodobne družbe.

“Knjige so tako že od nekdaj katalizator sprememb, tako tistih drobnih, psihičnih, na osebni ravni posameznika kot tudi širše, sprememb na družbeni ravni. ”

Ob tem pa ustvarjalke in ustvarjalci s posebnimi sredstvi, lastnimi poeziji, prozi ali dramatiki, kot so npr. metafore, jezik, besedne igre, stilistika, ustvarjajo povsem nove umetniške izkušnje in svetove, neprimerljive s čemerkoli drugim že obstoječim. Prav tem svojevrstnim svetovom se bomo posvetili v letošnji ediciji festivala – moto tokratnih Slovenskih dni knjige v Mariboru je namreč Najdi svojo knjigo, najdi svoj svet.

Foto: Boštjan Lah

Program, ki smo ga pripravili, ponuja tako raznolike vsebine, da bo zagotovo vsak našel kaj, kar ga bo nagovorilo. Knjižni sejem z aktualno ponudbo slovenskih založb in s pestrim spremljevalnim programom bo potekal vse dni festivala na Grajskem trgu, kjer se bo v dopoldanskem času odvijal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic in pisateljev. Ob knjižnem sejmu se bo v šestih dneh zvrstilo preko sedemdeset dogodkov; literarni nastopi, branja, predstavitve knjig, razprave, pogovori, razstave in ulični performansi; na njih pa se bo mogoče v živo srečati z literarnimi ustvarjalci ter z ostalimi akterji, ki sodelujejo v procesu nastajanja knjig; ilustratorji, uredniki, prevajalci in založniki.

V popoldanskem času bo vrata književnosti odprla Literarna hiša Maribor, večerno prizorišče festivala pa bo atrij Vetrinjskega dvora, Vetrinjc – BarCoda, kjer pripravljamo kurirane večerne literarne dogodke, tako ali drugače povezane z letošnjo osrednjo temo, na katerih bodo nastopili ugledni literarni gostje. Na svečani otvoritvi festivala v Univerzitetni knjižnici Maribor bomo odprli tematsko razstavo pod arkadami UKM ter razglasili prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela. Za nagrado se potegujejo nominiranke Nada Grošelj, Diana Pungeršič in Mateja Seliškar Kenda.

V goste prihajata dva projekta Društva slovenskih pisateljev; interaktivna pesniška instalacija Pesmomat, ki jo bomo ob tej priložnosti nadgradili s poezijo mariborskih pesnic in pesnikov, ter knjižni minibus Na poti v deželo čudes, ki bo imel prvi dan sejma postajališče tudi na Grajskem trgu, na našem knjižnem sejmu.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili najbolj priljubljenega slovenskega pisatelja za otroke in mladino vseh časov, Slavka Pregla, ki je v skoraj petih desetletjih ustvarjanja za otroke in mladostnike razvil resnično samosvojo poetiko in prepoznaven pisateljski slog. Na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Boštjan Videmšek, Avgust Demšar, Dijana Matković, Jernej Dirnbek, Peter Svetina, Milan Jesih, Ana Pepelnik, Stanka Hrastelj in Janez Ramoveš, gostja letošnjega večera LGBTQ+ poezije pa bo Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja. Pripravljamo tudi tradicionalni maraton mariborskih literatov, festival pa bomo zaključili z zabavo s karaokami z izbranimi popevkami, z zimzelenimi besedili, ki so jih napisali priznani slovenski pesniki in priznane slovenske pesnice.

Slovenski dnevi knjige se bodo junija odvijali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, bogat program s knjižnim sejmom bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal na vrtu Lili Novy v Ljubljani, program pa pripravljajo tudi v Celju, Brežicah, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Kopru, Novem mestu, Trstu, Murski Soboti in Škofji Loki.

Vabim vas, da skrbno prelistate strani programske brošure in iz programa, ki smo ga pripravili, izberete kaj zase. Oglasite se na knjižnem sejmu na Grajskem trgu, poletje je vse bliže, leni poletni dnevi pa kar kličejo po vznemirljivih knjigah, ki zmorejo ustvariti nove svetove tako v ležalniku na domači terasi kot na pisani brisači na kakšni oddaljeni plaži – vseeno kje, svetovi, ki jih ustvarjajo dobre knjige, preobražajo in poglabljajo naše celostno bivanje …

Petra Kolmančič,

programska koordinatorica 26. Slovenskih dni knjige v Mariboru

Vabimo na maraton rap in hip hop poezije

RAP IN HIP HOP POEZIJA

Vabilo k sodelovanju na 21. glasbenem maratonu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Mladinski kulturni center Maribor vabi vse mlade, ki ustvarjajo hip hop in rap glasbo, da se predstavijo na tradicionalni prireditvi Rap in hip hop poezija. Prireditev se bo odvila v okviru festivala 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru v petek, 2. junija 2023, ob 12. uri na Grajskem trgu v Mariboru.

K sodelovanju vabimo vse začetnike, tudi tiste, ki bo to zanje morda prvi javni nastop kot tudi tiste mlade avtorje, ki že imajo izkušnje z nastopanjem in predstavljanjem svoje rap in hip hop glasbe. Zaželeno je, da so besedila v slovenščini, ni pa to pogoj za nastop.

Maraton bo povezoval Mišel Ristov - Amo, poznan tudi kot Amo Socialec, ki je hiphoperski publiki že znan obraz. Prvič je nase opozoril daljnega 2009 ko je na državnem prvenstvu v freestyle battlu postal podprvak. V letu 2016 je izdal dolgo pričakovan uradni album, ki nosi naslov En dan.... V sodelovanju z društvom Humanitarček je v 2019 izdal #projektVida, ki je bil uspešen na nacionalni ravni, celoten izkupiček razprodanih naklad pa je šel za tople obroke starostnikom. V letu 2021 je pričel sodelovati z alter pevko LAV in tako sta izdala prvi tovrstni projekt pri nas, naslovljen Sad Porn, napovedala pa tudi nadaljnje sodelovanje znotraj družbeno odgovornih akcij.

Nastopajo LaPilar, Štrom, Alex S., Liquid, Šešmajster, Alkolol, Adelaida, Rene Volker, Viki Music in drugi.

K nastopu na glasbenem maratonu rap in hip hop poezije se je mogoče priglasiti še do 15.5. 2023 na naslovu misel.ristov@gmail.com.