Znan je program ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2025

Predfestivalsko dogajanje 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

PROGRAM OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2025

Maribor in okolica, 16.-24. april 2025

Mednarodna pobuda organizacije UNESCO o obeležitvi svetovnega dneva knjige šteje letos okroglo, 30. obletnico. V skoraj treh desetletjih se je praznik knjig razširil v več kot 100 držav po svetu. V Sloveniji smo na pobudo pisatelja Evalda Flisarja svetovni dan knjige obeležili že takoj na začetku, leta 1995, s programom v organizaciji Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, kmalu pa so se prestolnici pridružila tudi druga slovenska mesta in številne institucije, ki so tako ali drugače povezane s knjigami in literaturo. Praznovanje svetovnega dneva knjiga je pred dobrima dvema desetletjema UNESCO nadgradil s še eno zanimivo pobudo – Madrid je bil leta 2001 prav na svetovni dan knjige kot prvo mesto razglašen za enoletno svetovno prestolnico knjige z zavezo in s ciljem še bolj intenzivnega spodbujanja branja, razvoja bralne kulture in večanja dostopnosti knjige. Leta 2010 si je ta naziv pridobila tudi Ljubljana, v sredo, 23. aprila, pa pričakujemo razglasitev že 25. svetovne prestolnice knjige.

Letošnji svetovni dan knjige in avtorskih pravic, praznik knjig, književnih ustvarjalk in ustvarjalcev, bralk in bralcev, založb, knjigarn, knjižnic in vseh, ki jim je ljuba pisana beseda, bo Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami obeležil z dogodki in aktivnostmi, ki bodo potekali med 16. in 24. aprilom 2025 na različnih prizoriščih v Mariboru in okolici. Pestro dogajanja pa se bo kot ponavadi odvilo tudi v številnih drugih slovenskih mestih. Aprilsko dogajanje povezano s svetovnim dnevom knjige je nekakšen uvod v Slovenske dneve knjige, ki se bodo letos odvijali maja in junija.

PROGRAM

NOVINARSKA KONFERENCA Z RAZGLASITVIJO NOMINIRANK IN NOMINIRANCEV NAGRADE VASJE CERARJA S PODROČJA PREVAJANJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Sreda, 16. april 2025, 11.00, sejna soba MKC Maribor.

Organizira: MKC Maribor – festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

 ~ ~ ~

SELIŠČA S KRISTINO KOČAN

Četrtek, 17. april 2025, 10.00, Knjižnica Šentilj

Organizatorja: Mladinski kulturni center Maribor in Družabni kotiček Skodelica besed

Partner izvedbe: Knjižnica Šentilj.

  ~ ~ ~

MAJHNO OSVOBOJENO OZEMLJE # 4

Branje mladih literatov in izmenjevalnica knjig, verzov in brošk

Petek, 18. april 2025, 17.00: izmenjevalnica, 19.00: branje, Vetrinjc – BarCoda.

Organizator: Dve luni, zavod za poetizacijo sveta, v sodelovanju z Vetrinjcem – BarCodo in Vetrinjskim dvorom – Narodnim domom.

  ~ ~ ~

MINUTA ZA POEZIJO – DREVO, BESEDA IN ČLOVEK …

Pesniški dopoldan s SNG Maribor

Torek, 22. april 2025, 11.00, amfiteater Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Sreda, 23. april 2025, 11.00, amfiteater Alma Mater Europaea Maribor

Produkcija: SNG Maribor ; Organizacija in izvedba: SNG Maribor, Alma Mater Europaea Maribor, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

  ~ ~ ~

JANKO GLAZER - PESNIK POHORJA

Literarni večer

Torek, 22. april, 18.00, Knjižnica Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8

Produkcija: SNG Maribor, organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica.

  ~ ~ ~

POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE 2025

Sreda, 23. april 2025, spletne strani in družbena omrežja MKC Maribor in DSP

  ~ ~ ~

NAZAJ K NARAVI IN K VIŠJIM MODROSTIM

Literarna matineja z Marjano Moškrič

Sreda, 23. april 2025, 9.40, Srednja šola za trženje in dizajn Maribor.

Organizatorji: Mladinski kulturni center Maribor, Mariborska knjižnica in Srednja šola za trženje in dizajn Maribor.

  ~ ~ ~

HUIQIN WANG IN LILI SAJE WANG

Vodstvo po plakatni razstavi v središču Maribora

Sreda, 23. april 2025, 10.00, začetek v Pionirski knjižnici (TPC City)

Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica

  ~ ~ ~

PODARIMO KNJIGO IN BESEDO

Bralna urica in predaja knjig

 Sreda, 23. april 2025, 10.00, Zavod Naprej

Organizacija: Inner Wheel klub Maribor, humanitarno združenje žensk

  ~ ~ ~

PISATELJICA ZA KATEDROM

Gostovanje Marjane Moškrič na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru

Sreda, 23. april 2025, 11.15, Filozofska fakulteta UM, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, predavalnica 1.5

Organizatorja: Mladinski kulturni center Maribor in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

  ~ ~ ~

MARATON MARIBORSKIH LITERATOV IN LITERATINJ –

POZDRAV SVETOVNEMU DNEVU KNJIGE

Sreda, 23. april 2025, 18.00, Grajska kavarna – Pokrajinski muzej Maribor.

Organizacija in izvedba: MKC Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor.

  ~ ~ ~

OMIZJE TELEVIZIJE MARIBOR OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE –

(NE)PISMENOST IN DRUŽBENA RAZSLOJENOST

Oddaja bo premierno v sporedu TV Maribor v sredo 23. 4. 2025, 20.00.

V soorganizaciji MKC Maribor, RTVSLO – Regionalnega centra Maribor in Mariborske knjižnice.

  ~ ~ ~

DOPOLDANSKA MATINEJA Z NOMINIRANIMI PREVAJALKAMI NAGRADE VASJE CERARJA

Srečanje s študenti prevajanja

Četrtek, 24. april 2025, 11.00, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, predavalnica 2.7

Organizacija: Oddelek za prevodoslovje FF UM v sodelovanju z Alumni klubom Oddelka za prevodoslovje, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in MKC Maribor

 ~ ~ ~

JERNEJA FERLEŽ: GNEZDA

Literarna postaja Mariborske knjižnice

Četrtek, 24. april 2025, 18.00, Prvi oder Prve gimnazije Maribor.

Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica

  ~ ~ ~

PREDSTAVITEV LITERARNEGA ZBORNIKA II. GIMNAZIJE

Četrtek, 24. april 2025, 18.00, Amfiteater II. gimnazije.

Organizacija: II. gimnazija Maribor in MKUD Ivan Cankar.

O PROGRAMU

Program letošnje obeležitve svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic v Mariboru pričenjamo z novinarsko konferenco, na kateri bomo predstavili program sodelujočih partnerskih organizacij ob svetovnem dnevu knjige ter razgrnili temo in osrednjega gosta oz. gostjo letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Na novinarski konferenci bomo tudi razglasili nominiranke in nominirance nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske književnosti v slovenščino. Nagrado je leta 2021 ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev in bo pod pokroviteljstvom Mladinskega kulturnega centra Maribor podeljena letos že petič in sicer 23. maja 2025 na slavnostni otvoritvi festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru v Univerzitetni knjižnici Maribor. Letošnja  nagrada se podeljuje v kategoriji besedil za mlade bralce, starejše od 12 let, prevode pa ocenjuje komisija, ki jo sestavljajo Ana Barič Moder, Maja Kraigher in Diana Pungeršič.

V četrtek, 17. aprila, bo v Knjižnici Šentilj pod okriljem družabnega kotička Skodelica besed gostovala pesnica in prevajalka Kristina Kočan, ki se bo s Sabino Kotnik pogovarjala o nagrajeni pesniški zbirki Selišča.

V petek, 18. aprila, bo v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni potekal četrti literarni in družabni večer iz cikla Majhno osvobojeno ozemlje, na katerem bodo nastopile in nastopili mladi perspektivni literarni ustvarjalci in ustvarjalke: Mila Kodrič Cizerl, Nika Gradišek, Lara Gobec, Manca Marinko, Nika Švab, Doroteja Drevenšek, Lena Hebar in Jaš Heler, prireditev bo povezovala Ajda Strajnar.

V dogajanje ob svetovnem dnevu knjige se je že lani vključil tudi SNG Maribor, ki letos pripravlja gledališki pesniški recital z naslovom Minuta za poezijo – drevo, beseda, človek … Tematsko obarvan izbor poezije slovenskih pesnic in pesnikov po izboru dramaturginje Tanje Lužar bodo interpretirali igralke in igralci SNG Maribor, premierno 22. aprila v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru, ponovitev pa bo 23. aprila v amfiteatru univerze Alma mater Europaea. Prav tako v produkciji SNG Maribor in v sodelovanju z Mariborsko knjižnico bo  v torek, 22. aprila, v Knjižnici Lovrenc na Pohorju potekal literarni večer, posvečen spominu na Janka Glazerja, ki ga je zasnovala dramaturginja Maja Borin, nastopila pa bosta igralca Mateja Pucko in Davor Herga.

Na sam svetovni dan knjige, v sredo, 23. aprila, ob omenjenem pripravljamo še 5 dogodkov: objavili bomo poslanici predsednika Društva slovenskih pisateljev Marija Čuka ter generalne direktorice UNESCA Audrey Azoulay ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2025. Pripravljamo dopoldansko literarno matinejo za dijake in dijakinje Srednje šole za trženje in dizajn, s pisateljico in dobitnico nagrade večernica 2024 Marjano Moškrič se bo pogovarjala dr. Andreja Erdlen,  avtorica nagrajega romana Sneg pa bo v pogovoru z dr. Dragico Haramija nastopila še istega dne tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Mariborska knjižnica ob svetovnem dnevu knjige organizira ogled animiranega filma ter vodstvo po plakatni razstavi v središču mesta ilustratork Huiqin Wang in Lili Saje Wang, zbirno mesto je ob 10. uri v Pionirski knjižnici (TPC City). Dan bomo zaključili v Grajski kavarni Pokrajinskega muzeja Maribor, kjer bo potekal že 23. literarni maraton mariborskih avtoric in avtorjev, ki ga bo vodila Petra Bauman, nastopile in nastopili pa bodo Meta Blagšič, Andreja Borin,  Laura Buzeti, Janez Dreu, Franjo H. Naji, Tonja Jelen, Mila Kodrič Cizerl, Zdravko Kokanović Koki, Boris Kolar, Petra Kolmančič, Danica Križanič Müller, Nina Medved, Željko Perović, Jan Šmarčan, Bojan Tomažič, Rok Vilčnik, Breda Slavinec,  Tanja Špes, Nika Štumberger,  Tom Veber, Andreja Vidmar in drugi …

Strokovni del aprilskega dogajanja je del posveta Mariborske knjižnice Pismenost na prepihu 2025 in bo potekal v sodelovanju z MKC Maribor ter Televizijo Maribor. Na televizijskem omizju, ki ga bo vodil dr. Zoran Medved, bodo o izzivih pismenosti v času digitalizacije in nenehnih družbenih sprememb ter vlogi pismenosti v sodobni družbi in njenih posledicah za posameznika in skupnost spregovorile Katarina Klančnik Kocutar, dr. Andreja Erdlen in mag. Emica Antončič, oddaja pa bo premierno na sporedu Televizije Maribor 23. aprila ob 20. uri.

Obeležitev letošnjega svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic bomo zaključili z dvema prireditvama, ki bosta potekali 24. aprila. V Amfiteatru II. gimnazije bo predstavitev literarnega zbornika z nastopom pesnic in pesnikov pod mentorskim vodstvom Nine Medved, na Literarni postaji na Prvem odru Prve gimnazije pa bo Mariborska knjižnica ob 18. uri gostila etnologinjo in pisateljico dr. Jernejo Ferlež, ki bo v pogovoru s Petro Vidali predstavila svoj literarni kratkoprozni prvenec Gnezda.

---

28. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU – KO TE NAPIŠE KNJIGA 2025

Predfestivalske aktivnosti in produkcije ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, 16.-24. april 2025

Organizator in koordinator festivala: Mladinski kulturni center Maribor Zanj: Marja Guček

Programska koordinatorica: Petra Kolmančič // Programski odbor: Andreja Erdlen, Jerneja Ferlež, Nino Flisar, Borut Gombač, Dragica Haramija, Zora A. Jurič, Petra Kolmančič, Nina Medved, Milena Pivec, Marjan Pungartnik, Vlasta Stavbar, Martina Magdič

Organizatorji in partnerji dogodkov v aprilu: Mariborska knjižnica, SNG Maribor, MKC Maribor, Filozofska fakulteta Maribor, Pedagoška fakulteta Maribor, RTVSLO- RC Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Srednja šola za trženje in dizajn Maribor, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Alma Mater Europaea – ECM, Zavod za poetizacijo sveta Dve luni, Družabni kotiček Skodelica besed, II. gimnazija Maribor, Knjižnica Šentilj

Medijski pokrovitelj: RTVSLO – Regionalni center Maribor – Televizija Maribor

Odnosi z javnostmi: Živa Mijatović

Logotip festivala: Nenad Cizl Celostna podoba: Uroš Lehner – ookie

Program poteka s finančno podporo Mestne občine Maribor. Nekateri dogodki spadajo v sklop literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo.

Vabljeni k branju programske knjižice 27. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Vabljeni k branju programske knjižice 27. slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki je dostopna s klikom na spodnjo povezavo.

Petra Kolmančič: Na preži za dobrimi knjigami in vznemirljivimi literarnimi svetovi

Komaj se je zaključilo aprilsko dogajanje, povezano s svetovnim dnevom knjige, že je tu drugi del 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo pod vodilnim sloganom Na preži potekal od 21. do 25. maja 2024 na različnih prizoriščih v Mariboru.

Letos smo z izbranim sloganom prvič pod skupnim dežnikom z Ljubljano in nekaterimi drugimi partnerskimi kraji. Skupaj z ustvarjalkami in ustvarjalci želimo izpostaviti, da so v današnjih spreminjajočih se časih budnost, osredotočenost, prisotnost in čuječnost pomembne veščine, ki nam pomagajo pri navigaciji skozi naš burni in velikokrat negotovi vsakdan. Slogan Na preži se navezuje tudi na literarne ustvarjalke in ustvarjalce, ki s posebno zbranostjo in subtilnostjo spremljajo ter opazujejo svet in dogajanje, da bi ga nato čim bolj izvirno popisali v svojih verzih ali proznih delih.

Marsikaj skupnega z izbranim sloganom pa imajo tudi bralke in bralci – da bi v množici knjig ulovili tisto pravo, je treba biti ves čas na preži za obetajočimi knjižnimi naslovi, odličnimi pisatelji in pisateljicami ter dobrimi zgodbami. V veselje mi je, da vam lahko pri tem, drage bralke in bralci, vsaj malo pomagamo – v Mariboru in partnerskih mestih bo med majem in junijem na voljo veliko obetajočih knjig, odličnih pisateljev in pisateljic, dobrih verzov in vznemirljivih zgodb; skupaj z njimi bomo vstopali v vedno vabljive nove knjižne svetove.

Foto: Dejan Bulut

Raznolik in razgiban festivalski program, ki smo ga pripravili v Mariboru, ponuja pestre in kakovostne vsebine za vse generacije. Knjižni sejem z aktualno ponudbo več kot dvajsetih slovenskih založb in živahnim spremljevalnim programom bo potekal vse dni festivala na Grajskem trgu, kjer se bo v dopoldanskem času odvijal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic. Ob knjižnem sejmu se bo na Grajskem trgu v štirih dneh zvrstilo preko štirideset dogodkov, na katerih bodo z nami različni akterji, ki skrbijo za živahno življenje knjig: avtorice in avtorji, uredniki, ilustratorji, prevajalci in založniki, s katerimi se bomo družili na Grajskem trgu.

Na svečani otvoritvi festivala bomo v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor odprli tematsko knjižno z naslovom Na preži za prežo ter razglasili prejemnika ali prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela.

V popoldanskem času bo vrata domačim in tujim literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem ter mnogokrat spregledani literaturi naših sosedov odprla Literarna hiša Maribor. Če smo že pri jubilejih – v program smo uvrstili kar nekaj dogodkov, s katerimi se priključujemo obeležitvi letošnjega Maistrovega leta, obeležili pa bomo tudi nedavna jubileja Marka Kravosa in Brede Pugelj. Članice humanitarnega združenja Inner Wheel Klub Maribor bodo obiskale izbrane mariborske ustanove, kjer bodo pripravile tradicionalna bralna srečanja Podarimo knjigo inbesedo.

Večerno prizorišče festivala bo atrij Vetrinjskega dvora, Vetrinjc – BarCoda, kjer pripravljamo kurirane večerne literarne dogodke, tako ali drugače povezane z letošnjo osrednjo temo, na katerih bodo nastopili ugledni literarni gostje. Na dvorišču Vetrinjskega dvora bo potekal tudi finalni del tradicionalnega Pesniškega turnirja, na katerem se bo edinemu viteškemu pesniškemu redu na svetu pridružil že 24. vitez ali vitezinja poezije, letošnja prireditev pa je posvečena Manci Košir.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili odlično pesnico in aktivno promotorko poezije Barbaro Korun – njena poezija zagotovo najbolj pristno izkazuje držo, ki ji je posvečen slogan letošnjega festivala, saj je plod velike budnosti, pozornosti, čutne razprtosti in mišljenjske neizprosnosti.

Veliko večerno pesniško branje posvečamo izidu antologije sodobnih pesnic Maribora, ki je pravkar izšla pri založbi Litera, uredila pa jo je Kristina Kočan. Na predstavitvi antologije bodo nastopile Danica Križanič Müller, Petra Bauman, Lidija Gačnik Gombač, Ana Svetel, Kristina Kočan, Nežka Struc in Nevenka Miklič Perne, dogodek bo vodila Zora A. Jurič.

Gostja večera LGBTQ+ poezije bo pesnica, mentorica izvirnih pesniških delavnic in vsestranska ustvarjalka Alja Adam. V program smo uvrstili tradicionalni že dvaindvajseti maraton mariborskih literatov in literatinj, festival pa bomo zaključili z zabavo s karaokami z izbranimi popevkami z zimzelenimi besedili, ki so jih napisali priznani slovenski pesniki in pesnice.

Slovenski dnevi knjige se bodo junija odvijali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, bogat program s knjižnim sejmom bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal na vrtu Lili Novy v Ljubljani.

Vabim vas, da skrbno prelistate strani programske brošure in iz programa, ki smo ga pripravili, izberete kaj zase. Na knjižnem sejmu na Grajskem trgu vas čaka veliko imenitnih knjig – tudi take, za katere boste prepričani, da so bile pisane prav za vas in za poletje, ki je že za vogalom …

Petra Kolmančič,

koordinatorica programa in vodja festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Marja Guček: Dialog in trajnost z roko v roki z dobrimi knjigami

Letošnji 27. festival Slovenski dnevi knjige Ko te napiše knjiga, v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, poteka pod sloganom Na preži. Slogan festivala spodbuja k razmišljanju in dialogu.

Začnemo lahko že pri sebi – vprašajmo se, ali smo večino časa »na preži«, v pričakovanju, kaj vse (slabega) se nam bo zgodilo, ali pa zmoremo ter si želimo tudi drugačnega delovanja in razmišljanja.

Foto: Mitja Lorenčič

Ali smo na preži tudi v delovnem okolju? Kako (konstantni) občutek »biti na preži« vpliva na ustvarjalni proces, tako pomemben za vse ustvarjalce, povezane s poljem literature?

Mladinski kulturni center Maribor je festival tudi letos pripravil v dveh delih. Aprila so se nam v okviru praznovanja svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic priključili novi partnerji, česar smo še posebej veseli. Junija bo na različnih lokacijah po Mariboru potekal osrednji del festivala. Tudi letos s knjižnim sejmom na Grajskem trgu ter odrom, ki bo dopoldne namenjen predvsem otroškemu in mladinskemu programu, popoldne pa raznolikim literarnim in knjižnim vsebinam.

Že tretje leto smo pokrovitelji nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Komisija je v okviru predfestivalskega dogajanja razkrila imena treh nominirancev v letošnji kategoriji prevodnega stripa oz. risoromana za otroke in mladino. Na naši spletni strani www.mkc.si so na ogled video intervjuji z nominiranci; Izarjem Lunačkom, Boštjanom Gorencem – Pižamo ter Špelo Žakelj. Seveda v programskem delu festivala nismo pozabili na velik jubilej, 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – obiskovalci festivala bodo lahko »maistrovali« ob uličnem performansu ter več dogodkih, na katerih bo v ospredju njegova poezija. V okviru programa se bomo posebej poklonili tudi ambasadorki knjig in branja Manci Košir, ki nas je nedavno zapustila.

Po mnogih malih korakih, ki jih Mladinski kulturni center Maribor vpeljuje v pripravo in izvedbo različnih dogodkov ter v svoje delovanje na področju trajnosti, smo se v sodelovanju z Ekologi brez meja letos podali na pot pridobitve naziva »zero waste dogodek«.

Ekipa festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je izziv sprejela, tako da bomo v okviru festivala delovali in razmišljali tudi o tem, kako izvesti literarne festivale na način, da ob tem nastane čim manj odpadkov.

Slovenski dnevi knjige v Mariboru vsa ta leta ne bi bili mogoči brez podpore Mestne občine Maribor, ki že od leta 2019 nosi naziv Branju prijazna občina, že vse od začetka pa nas podpira tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, zato zahvala obema, da prepoznavata naš doprinos na področju razvoja in širjenja bralne kulture ter kakovostnih literarnih dogodkov. Zahvala tudi številnim partnerjem, ki sooblikujejo program festivala in ga tako bogatijo. Da bo festival odlična izkušnja za vse nas, pa sta poskrbela programski odbor ter ekipa, ki bo v naslednjih dneh dihala za festival, zato iskrena zahvala tudi vsem njim.

Vabimo vas, da z nakupom knjig na festivalu podprete avtorje in založnike, z obiskom in aplavzom pa vse nastopajoče. Vabljeni, da se v naslednjih dnevih najdemo in objamemo na ulicah Maribora.

Marja Guček,

direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor

Nagradni natečaj 2024: Ali govoriš emojščino?

Mladinski kulturni center Maribor in festival 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

razpisujeta

NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE USTVARJALKE IN USTVARJALCE

»Ali govoriš emojščino?«

Razpisujemo 9. nagradni natečaj za najboljši prevod pesmi, zapisane s čustvenčki, se pravi simboli oziroma sličicami, ki se uporabljajo v elektronski komunikaciji in izražajo razpoloženje, čustvo ali zanimanje. Izbor najbolj uspelih, drznih in kakovostnih prevodov bo objavljen na naši spletni strani in na Facebook straneh MKC Maribor in Dnevi knjige v Mariboru.

Poslane prevode bo ocenjevala literarna žirija, ki jo sestavljata nekdanja urednica študentske revije Liter Jezika Ajda Strajnar in pesnik, slamer, glasbenik in vsestranski ustvarjalec Matic Ačko, tudi večkratni finalist tega natečaja. Nagrada za najboljši prevod je honorar v višini 100 evrov v bruto znesku. Zmagovalec ali zmagovalka natečaja bo razglašen oziroma razglašena na knjižnem sejmu festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru ter povabljen ali povabljena k nastopu.

KAJ SO ČUSTVENČKI OZ. EMOTIKONI?

Čustvenčki so digitalni piktogrami, ki predstavljajo vsakdanje predmete ali pojme. Izvirno je beseda emoji japonska skovanka izrazov »e« (絵, slika) in »moji« (文字, simbol). Danes so čustvenčki postali pomembni v vsakdanji pisni komunikaciji in jih najdemo v vseh porah našega vsakdanjika. Posamezen simbol izraža določen pomen, ki si ga včasih lahko razlagamo po svoje, z združevanjem različnih simbolov pa lahko izrazimo tudi bolj zapletene misli. Kako čustvenčke vidiš in si jih interpretiraš ti?

POGOJI SODELOVANJA

Avtorji in avtorice lahko sodelujejo z enim samim prevodom. Natečaj poteka od 13. marca do vključno 13. aprila 2024. Sodelujejo lahko mladi med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti. Avtorji in avtorice, ki želijo sodelovati, naj pošljejo prevod pesmi na elektronski naslov program@mkc.si, zadeva »Natečaj emoji 2024«. V besedilu sporočila naj bodo napisani podatki o avtorju ali avtorici (ime in priimek, elektronska pošta, datum rojstva ter telefonska številka), prijavljen prevod pa naj bo v obliki .doc ali .txt. Na nagradni natečaj se ne morejo prijaviti zaposleni na MKC Maribor ter ožji družinski člani zaposlenih na MKC Maribor.

Postani prevajalec ali prevajalka iz emojščine,

preberi spodnjo pesem,

ki jo je sestavila lanskoletna zmagovalka natečaja

Doroteja Drevenšek in pesem prevedi v slovenščino! 

Premiera videopravljice: Erazem in vrtnice

ERAZEM IN VRTNICE

Petra Bauman

Videopravljica Erazem in vrtnice je zasnovana na besedilu prve daljše avtorske pravljice pesnice, pripovedovalke zgodb in vsestranske kulturne ustvarjalke Petre Bauman. Nastala je nekega poletnega dne, ko je avtorica pripovedovala zgodbe ob ognju na vrtu gospe, ki goji stare sorte vrtnic. Rožni grm ji je v nekem trenutku, ko se je zazrla vanj, prišepnil zgodbo. O ljubezni, seveda.

Petra Bauman je zgodbo zapisala, pripoved pa je nato še dodatno oživela ob ilustracijah ilustratorke, slikarke in ljubiteljice rastlin Maruše Furlan.

Avtorica pravljice in pripovedovalka: Petra Bauman

Ilistracije: Maruša Furlan

Snemanje, zvok, montaža in postprodukcija: Mitja Lorenčič

Produkcija: Mladinski kulturni center Maribor - Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Koprodukcija: KUD Balkon

Znane so štiri finalistke natečaja Ali govoriš emojščino? 2023

Nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino?, namenjen mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam do 30-ega leta, je letos potekal že osmič. Pripravljajo ga Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka in festival 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Letos je na natečaj prispelo kar oseminštirideset domišljenih, izvirnih in globoko avtorskih prevodov pesmi, ki jih je prebrala žirija v sestavi vodja festivala Petra Kolmančič ter vodja knjižnega sejma s spremljevalnim programom Nina Medved, obeh tudi pesnic. Ob branju prispelih prevodov sta se osredotočili na odličnost pesmi, inovativnost prevajanja simbolov in to, kako prevod poustvarja občutek ter formo izvirne pesmi, ki jo je letos v emojščini napisala mlada pesnica Nika Gradišek, dvakratna zmagovalka natečaja.

Najboljše štiri prevode po mnenju žirije so napisale Neža Cerinšek, Patricia Županovič, Doroteja Drevenšek in Mia Lebar. Poleg tega bi žirija rada posebej pohvalila tudi prevoda Tiana Vidica in Toma Crnjakoviča.

Emoji pesem letošnjega natečaja:

V nadaljevanju lahko odkrijete izbrane prevode in jih primerjate z izvirno pesmijo v emojščini.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni prireditvi natečaja, ki bo v torek, 30. maja 2023, ob 18.00 na Grajskem trgu v Mariboru, na odru knjižnega sejma, ki poteka v sklopu Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Skozi pogovor, ki ga bo spletla Petra Bauman, boste lahko spoznali njihovo ustvarjanje ter slišali njihove interpretacije pesmi, nato pa bo sledila razglasitev zmagovalke.

Vsem sodelujočim prevajalcem in prevajalkam iskreno čestitamo za dobro opravljen ustvarjalni izziv, nominirankam pa še posebej čestitamo za uvrstitev v finalni del natečaja!

Neža Cerinšek

Foto: Julija Rangus

Nespečnost

Bežno in v zadregi se dotikam sveta,

obešenega na ušesni mečici.

Morda bi ga morala bolj paziti,

da se ne iztrga in raztrese krvavih frnikol.

Vse nas bodo preglasile

in glasovi so moje sito za ljudi,

ki pomenijo.

Van Gogh je že vedel,

ko je pred mestom v zvezdni noči

zasadil drevo.

Ljudje v hišah, ki jih skriva,

so tako nevidni,

a še vedno kričijo,

saj jih muči nespečnost.

Van Gogh je že vedel …

Pajčevine umazanega perila

je enostavno spregledati –

samo zapreš oči

in vohaš belilo,

pesnike pa težko –

pesniki so najglasnejši

in v svetu zvezdne noči

jih je toliko ¬–

za vsakega ena škrtajoča poteza

slikarjevega čopiča.

A perila nihče več ne obeša.

Še pere ga ne,

zato svet postaja težak

in smrdeč in vroč in gnil

in otrokom ob šolah

nastavljamo sveče.

Tudi če bi se rodila nenačeta,

in bi iz mehkih tkiv

lahko pulila zasidrane negotovosti,

si moji čopiči

ne bi želeli imeti zadnje poteze.

Nobene poteze –

od sveta pobeglih frnikol

ne želim ničesar.

Samo gugalnico včasih.

Perilo domače dišeče oprano.

Glasove ljubih

v dosegljivem spominu.

In irise kraških zaplat.

7 frnikol za 7 prespanih noči?

Pesem Nespečnost avtorice Neže Cerinšek (2000) tematizira občutljiv odnos posameznika do sveta. Svet s svojim umazanim perilom se protagonistki kaže kot slutnja prihajajoče neizbežne katastrofe. Avtorica razvije izjemno močno prispodobo vse bolj nasilnega sveta kot množice pobeglih krvavih frnikol, od katerih ni moč ubežati, se je pa do njih mogoče distancirati, na več načinov: z načrtnim in zavednim eskapizmom (Pajčevine umazanega perila / je enostavno spregledati - / samo zapreš oči / in vohaš belilo …), tako, da na vse načine iščeš lepoto (v potezah slikarjevega čopiča, v glasovih pesnikov), tako, da se obrneš k svojim ljubim ali tako, da se pustiš nagovarjati naravi ali lepim spominom.

Ker je pesem pravzaprav prevod pesmi zapisane s podobami emotikonov, velja omeniti, da jih avtorica v pesem vključi zelo domiselno – pri prevajanju emotikonov je tudi zelo aktualna, saj npr. emotikon, ki ponazarja svečo, naveže na nedavno katastrofo z množičnim streljanjem na srbski osnovni šoli.

---

Patricia Županovič

Foto: osebni arhiv

Si sploh želim po njegovih stopinjah?

»Poslušaj očeta«, mi govorijo.

Pravi, da sem štorasta.

Na meni pajčevina od vseh zanemarjenih potencialov.

Priznam, krhka sem kot pero.

On me vidi le, ko mu prižgem svečo.

Sestavljam se.

Nisem še zasidrana v usodo.

Vendar še vedno sem njegova figura.

Ali je vredno, naj mu priznam, to, kar tehtam znova in znova?

Moja pot je drugačna od njegove.

Naprej si želim po svoje, z majhnimi koraki.

Pesem Patricie Županovič (2001) odlično prevaja emotikonske podobe, ki jih prepleta v ganljivo, osebnoizpovedno pesem o odraščanju in iskanju lastne poti v svetu. Kot najbolj verjetna se kaže tista pot, ki ji jo s svojimi nasveti in mnenji vztrajno utirja oče in mimo katere bi rada lirska subjektka izoblikovala svojo. Pesem odlično sledi ritmu, formi in odprtemu občutku izvirnika, pri čemer prevodu ni slutiti, da je prevod, temveč se bere kot izvirna pesem. Izbrane emotikone prevaja v znane besedne fraze, kot so iti po očetovih stopinjah, poslušaj očeta, biti štorasta, ki pa se postopoma osvobodijo in krenejo po svoje, v vse bolj avtorske podobe: krhka kot pero, pajčevina zanemarjenih potencialov, iti z majhnimi koraki. Bolj, ko se ustaljene forme slovenskega in očetovega jezika osvobaja pesničin jezik, tem bolj individualno življenjsko pot ubira tudi njena lirska subjektka.

---

Doroteja Drevenšek

Foto: Mateja Petek

Drugi jaz

Korak ni več enak;

predrugačen je.

Morda je za to kriva čuječnost,

ki mi sledi po ulicah

ali pa izgubljene silhuete —

temni obrisi, ki sem jih pustila za sabo.

Še včeraj sem kakor drevo,

stegovala pajčevinaste veje,

da bi dosegla ptice.

Danes pa …

Danes je po lahkotnosti

prišla sopara —

tudi ta je zdaj del mene.

Alterirana sem.

Kot sestavljanka združujem

včeraj

in

danes.

V tem prostoru nisem več zasidrana,

kakor gugalnica niham

semtertja semtertja

In stopinje …

Če bi hodila, bi bile živalske.

Drugi jaz Doroteje Drevenšek (2005) je intimistična pesem o notranji preobrazbi, zgrajena okoli podobe koraka, ki se po poti (branja) spremeni, kot se je spremenila tudi lirska subjektka, ki nam pesem pripoveduje. Tako prvi kot drugi jaz, ki je šele v nastajanju in bo pesmi dal naslov, sta spletena iz močnih podob, ki priklicujejo prostor otroštva (gugalnica, sestavljanka) in narave (drevo, ptice, sopara). Univerzalne podobe, ki jih lahko kot svoje začuti sleherni bralec, v tej pesmi delujejo sveže, za kar poskrbita pesničin izčiščen jezik in odličen občutek za ritem, ki se najlepše izrazi v verzu semtertja semtertja, oponašajoč tako gugalnico kot bivanjsko občutenje lirske subjektke.

Čeprav se pesem od izvirnika nekoliko odmakne in izpusti simbol šahovske figure, to stori s poslanstvom, ki ji ga komaj očitamo – da bi lepše zazvenela avtorska pesem z močnim sporočilom.

---

Mia Lebar

Foto: Foto Tatjana

Epitaf tako brez marmorja kot pozlačenih spomenikov

Konec listopada. Tistikrat je menda prvič stopala po cesti bosa,

za par obrabljenih čevljev pri hiši ni bilo dovolj donosa.

Preslišala je pikre šale, kot »ta še gotovo ni slišala za banjo«,

navadno od imovitih mož, ti so nenehno naperjali poglede vanjo.

Z dvignjeno glavo in vzvišeno držo je koračila po krutem svetu,

občasno zasadila je sekiro v štor in se našla v Shakespearjevem sonetu.

Ujetost v mrežah nadrejenih ni izničilo hlastanja po literaturi,

ko jo je obkolil družbeni sistem, ji je umetnost pridržala duri.

V mladih letih je tudi sama kdaj pa kdaj namočila pero v črnilo,

a rojena ni bila s srebrno žlico in trudno delo ji je roko omrtvilo.

Zdaj neizbežno prihaja čas, ko domači ji bodo sveče držali,

nihče ne bo mogel izustiti besede, slednji dan bodo znova garali.

Nenajden kos sestavljanke bo otožen spomin na bosonogo dekle,

zasidran v hladnih srcih svojcev malokdaj človek ne premre.

Že od prvega vdiha in prvega krika je izključno šlo za preživetje,

eno toplo ležišče več bo družini pomenilo kraljevsko imetje.

Čas tehta zadnje minute življenju v najdrobnejši kajži vrh hriba,

knjige za njo povešajo glave, tožen brat že tretji kozarec nagiba.

Konec listopada. Tistikrat je menda zadnjič stopala po cesti bosa,

stopinje je že davno zabrisal vetrič, sedaj nove prekriva jutranja rosa.

Rimana pesem Mie Lebar (2004) z naslovom Epitaf tako brez marmorja kot pozlačenih spomenikov je zapisana v tradicionalnem stilu romantičnih balad – avtorica zvesto sledi predvideni zapovedi temačnega značaja, tragičnega konca ter žive dramatske zgradbe. Protagonistka pesmi, mlado in obubožano bosonogo kajžarsko dekle, se prebija skozi kruti podeželski svet vsakodnevnega garaškega dela ter hladnih src svojih bližnjih. Kot edino zatočišče, rešitev in izhod iz revščine, obupa in garanja se ji kažejo knjige, pesmi in pisanje. Z dvignjeno glavo in vzvišeno držo je koračila po krutem svetu, / občasno zasadila je sekiro v štor in se našla v Shakespearjevem sonetu. Žal neizprosna usoda za junakinjo kratke balade ne predvidi srečnega konca, ki ga avtorica sicer nakaže z možnostjo vstopa skozi vrata v rešilni svet umetnosti.

Videti je, da je bil kakšen emotikon v izvirni pesmi Nike Gradišek sicer malce v napoto razvijajočemu se pripovednemu loku balade, a kljub temu velja pohvaliti njeno tolmačenje emoji govorice, ki nikakor ni prevod vizualnega v pisno na prvo žogico, ampak izviren in premišljen prevajalski akt.

---

Tian Vidic (2006)

Vse počasi

Počasi sem hodil po mestu

Okoli sebe sem gledal in poslušal

Ljudje so

Počasi obdelovali les

Pajki so v temnih sobah počasi pletli pajčevine

Iz parka so si prepevale ptice

Luči so se počasi prižigale

Stavbe so se počasi gradile

Ljudje so počasi sidrali na pomolih

Otroci ki so se v parku igrali so počasi odhajali domov

Vse je bilo v ravnovesju

Ampak sem videl da je nekomu pobegnil pes

Ampak tudi on ga je počasi našel in odšel domov

---

Tom Crnjakovič (2011)

Pesem do zadnje stopinje

Pesem so koraki, ki nam sledijo iz roda v rod.

Pesem je uho, ki v vsakem človeku najde pot.

Pesem je deblo, ki raste že tisočletja.

Pesem je mreža, ki se med ljudmi kar sama spleta in

se piše od rojstva do smrti.

Pesem je sestavljanka, katere zadnji košček zasidraš v pristan.

Pesem je, ko pri šahu naredim najboljšo potezo in je tehtnica v ravnovesju.

In takrat se prikažejo zadnje stopinje do konca te pesmi.

Pogovori z nominirankami za nagrado Vasje Cerarja

V torek, 30. maja, bo na uradnem odprtju 26. edicije festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru znano, katera od treh nominirank je prejemnica letošnje nagrade Vasje Cerarja za vrhunske prevode mladinske književnosti. Otvoritev festivala in razglasitev prejemnice nagrade bo ob 12. uri pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor.

Za nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev skupaj z Mladinskim kulturnim centrom Maribor (MKC Maribor) letos podeljuje drugič, so tokrat nominirane prevajalke

• Nada Grošelj za prevod zgodb o priljubljenih Muminih November v Mumindolu avtorice Tove Jansson (Mladinska knjiga, 2019),

• Diana Pungeršič za prevod hudomušne knjige Zatipk in Flek avtorjev Tomáša Končinskega in Barbore Klárové (Miš, 2021)

• Mateja Seliškar Kenda za prevod poetičnega otroškega romana Lučka Annet Schaap (Sanje, 2019).

S prevajalkami smo se pogovarjali o knjižnih junakih in njihovih zgodbah v prevedenih knjigah, ki so jim prinesle nominacijo za nagrado, o njihovem delu, prepoznavnosti in cenjenosti prevajalskega dela, o branju v prostem času ter tudi o tem, kaj jim nominacija pomeni in kako pomembna je stanovska nagrada Vasje Cerarja, ki jo bodo letos podelili v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let.

Čeprav je eden od ciljev nagrade žaromete usmeriti tudi v prevajalce kakovostnih prevodov, pa so vse sogovornice poudarile, da jim nominacija za nagrado veliko pomeni, hkrati pa jo razumejo kot priložnost, da dodatno pozornost prejme tudi knjiga, ki jim je nominacijo prinesla.

Celotnim pogovorom lahko prisluhnete tukaj. Z nominirankami se je pogovarjala Živa Mijatović.

Diana Pungeršič: ‘‘Za nekaj časa postane knjiga ves tvoj svet.’’

Video pogovor z nominiranko Diano Pungeršič

Nada Grošelj: ‘‘Vsake toliko je potrebno vnesti kakšno besedo, ki predstavlja bogastvo slovenskega jezika, a raba peša.’’

Mateja Seliškar Kenda: ‘‘Prevodu se pozna, če greš vmes na dopust. Padeta ritem in vzdušje.’’

Predgovor koordinatorke festivala Petre Kolmančič

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, cenjene ustvarjalke in cenjeni ustvarjalci, dragi ljubitelji knjig in dobre književnosti!

Takole na prvi pogled se zdi prav navdihujoče, koliko pozornosti se že v prvi polovici leta posveča knjigam, avtorjem in literaturi, vendar je resnični razlog te pozornosti pravzaprav skrb zbujajoče zavedanje, da nam tehnološka sodobna družba že od rosnih let ponuja neobvladljivo množico zapeljivih vsebin, ki s svojo privlačnostjo zlahka preglasijo knjige. Zato moramo vedno znova opozarjati, da so knjige vredne naše pozornosti, saj knjižna dela ponujajo resnično svojstveno perspektivo, unikatni zorni kot, tako na intimni svet posameznika kot tudi na zapletene fenomene sodobne družbe.

“Knjige so tako že od nekdaj katalizator sprememb, tako tistih drobnih, psihičnih, na osebni ravni posameznika kot tudi širše, sprememb na družbeni ravni. ”

Ob tem pa ustvarjalke in ustvarjalci s posebnimi sredstvi, lastnimi poeziji, prozi ali dramatiki, kot so npr. metafore, jezik, besedne igre, stilistika, ustvarjajo povsem nove umetniške izkušnje in svetove, neprimerljive s čemerkoli drugim že obstoječim. Prav tem svojevrstnim svetovom se bomo posvetili v letošnji ediciji festivala – moto tokratnih Slovenskih dni knjige v Mariboru je namreč Najdi svojo knjigo, najdi svoj svet.

Foto: Boštjan Lah

Program, ki smo ga pripravili, ponuja tako raznolike vsebine, da bo zagotovo vsak našel kaj, kar ga bo nagovorilo. Knjižni sejem z aktualno ponudbo slovenskih založb in s pestrim spremljevalnim programom bo potekal vse dni festivala na Grajskem trgu, kjer se bo v dopoldanskem času odvijal tudi skrbno premišljen program za otroke z nastopi vrhunskih slovenskih mladinskih pisateljic in pisateljev. Ob knjižnem sejmu se bo v šestih dneh zvrstilo preko sedemdeset dogodkov; literarni nastopi, branja, predstavitve knjig, razprave, pogovori, razstave in ulični performansi; na njih pa se bo mogoče v živo srečati z literarnimi ustvarjalci ter z ostalimi akterji, ki sodelujejo v procesu nastajanja knjig; ilustratorji, uredniki, prevajalci in založniki.

V popoldanskem času bo vrata književnosti odprla Literarna hiša Maribor, večerno prizorišče festivala pa bo atrij Vetrinjskega dvora, Vetrinjc – BarCoda, kjer pripravljamo kurirane večerne literarne dogodke, tako ali drugače povezane z letošnjo osrednjo temo, na katerih bodo nastopili ugledni literarni gostje. Na svečani otvoritvi festivala v Univerzitetni knjižnici Maribor bomo odprli tematsko razstavo pod arkadami UKM ter razglasili prejemnico letošnje nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela. Za nagrado se potegujejo nominiranke Nada Grošelj, Diana Pungeršič in Mateja Seliškar Kenda.

V goste prihajata dva projekta Društva slovenskih pisateljev; interaktivna pesniška instalacija Pesmomat, ki jo bomo ob tej priložnosti nadgradili s poezijo mariborskih pesnic in pesnikov, ter knjižni minibus Na poti v deželo čudes, ki bo imel prvi dan sejma postajališče tudi na Grajskem trgu, na našem knjižnem sejmu.

V osrednjem delu programa bomo na Literarni postaji Mariborske knjižnice gostili najbolj priljubljenega slovenskega pisatelja za otroke in mladino vseh časov, Slavka Pregla, ki je v skoraj petih desetletjih ustvarjanja za otroke in mladostnike razvil resnično samosvojo poetiko in prepoznaven pisateljski slog. Na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Boštjan Videmšek, Avgust Demšar, Dijana Matković, Jernej Dirnbek, Peter Svetina, Milan Jesih, Ana Pepelnik, Stanka Hrastelj in Janez Ramoveš, gostja letošnjega večera LGBTQ+ poezije pa bo Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja. Pripravljamo tudi tradicionalni maraton mariborskih literatov, festival pa bomo zaključili z zabavo s karaokami z izbranimi popevkami, z zimzelenimi besedili, ki so jih napisali priznani slovenski pesniki in priznane slovenske pesnice.

Slovenski dnevi knjige se bodo junija odvijali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, bogat program s knjižnim sejmom bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal na vrtu Lili Novy v Ljubljani, program pa pripravljajo tudi v Celju, Brežicah, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Kopru, Novem mestu, Trstu, Murski Soboti in Škofji Loki.

Vabim vas, da skrbno prelistate strani programske brošure in iz programa, ki smo ga pripravili, izberete kaj zase. Oglasite se na knjižnem sejmu na Grajskem trgu, poletje je vse bliže, leni poletni dnevi pa kar kličejo po vznemirljivih knjigah, ki zmorejo ustvariti nove svetove tako v ležalniku na domači terasi kot na pisani brisači na kakšni oddaljeni plaži – vseeno kje, svetovi, ki jih ustvarjajo dobre knjige, preobražajo in poglabljajo naše celostno bivanje …

Petra Kolmančič,

programska koordinatorica 26. Slovenskih dni knjige v Mariboru