Letošnja nagrada Vasje Cerarja se sredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let. Tričlanska komisija v zasedbi Julija Potrč Šavli (predsednica), Živa Čebulj (članica) in Aleksandra Kocmut (članica) je po več zasedanjih na sklepni seji 31. marca 2023 izbrala tri nominiranke.

Komisija je izbirala med 22 predlogi, ki jih je posredovalo deset založb, in v skladu z evidenčnim seznamom COBISS za predvideno starostno kategorijo. Pri svoji odločitvi so članice komisije poleg kakovosti in zahtevnosti prevoda upoštevale tudi njegov pomen znotraj prevodnega korpusa mladinske književnosti in ustreznost glede na ciljne bralce.

Ob upoštevanju omenjenih kriterijev so se med nominacije uvrstile prevajalke Nada Grošelj, Diana Pungeršič in Mateja Seliškar Kenda.

Mateja Seliškar Kenda

Prevod: Annet Schaap: Lučka (Sanje, 2019)

Mateja Seliškar Kenda je na Filozofski fakulteti končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem nizozemsko in francosko poezijo, prozo in dramatiko za odrasle in mladino.

Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Guusa Kuijerja, Annet Schaap, Barta Moeyaerta itd., med prevodi za odrasle pa antologije sodobne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so Gerard Reve, Hugo Claus, Sophie Daull, Arnon Grunberg, Marieke Lucas Rijneveld in drugi. Leta 2017 je bila za prevod romana Žalost Belgije flamskega avtorja Huga Clausa nominirana za Sovretovo nagrado.

Diana Pungeršič

Prevod: Tomáš Končinský in Barbora Klárová: Zatipk in Flek (Miš, 2021)

Diana Pungeršič je književna prevajalka iz slovaščine in češčine ter v slovaščino, literarna kritičarka, moderatorka. Študirala slovenski in slovaški jezik s književnostjo ter sociologijo kulture. Doslej je prevedla petnajst leposlovnih knjig za otroke in odrasle.

Za revijalne prevode sodobne slovaške poezije je bila leta 2010 in 2013 nominirana za lirikonov zlat, leta 2016 pa je za prevod romana Samko Tále: Knjiga o britofu Daniele Kapitáňove prejela nagrado Radojke Vrančič. Slovaško zunanje ministrstvo ji je leta 2018 kot kritičarki in prevajalki podelilo posebno priznanje za izredne zasluge pri razvijanju prijateljskih odnosov med državama.

Za svoje kritiško delo je istega leta prejela Stritarjevo nagrado. Njen prevod romana Pes pa v smeh Juraja Šebeste je leta 2019 prejel priznanje zlata hruška za najboljšo prevedeno mladinsko leposlovno knjigo. Intervjuje, refleksije, zlasti poezije, in prevode objavlja v osrednjih literarnih revijah, na 3. programu Radia Slovenije ter spletnih portalih. Redno vodi literarne dogodke in bralni klub.

Nada Grošelj

Tove Jansson: November v Mumindolu (Mladinska knjiga, 2019)

Nada Marija Grošelj je registrirana kot samostojna prevajalka, na Filozofski fakulteti pa poučuje kot zunanja sodelavka z docentskim nazivom. Od leta 2009 soorganizira interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij in od leta 2010 sodeluje pri Festivalu Pranger. Je članica nadzornega odbora v Društvu slovenskih književnih prevajalcev in od 2020 predsednica Društva za antične in humanistične študije Slovenije. Prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine in švedščine, včasih tudi iz stare grščine, in iz slovenščine v angleščino.

Njeni književni prevodi (doslej izdanih monografskih prevodov je 79) segajo od literarne teorije, filozofije, teologije in mitologije do leposlovja. Njeni prevodi slovenske književnosti v angleščino so bili vključeni v več publikacij doma in v tujini, nekateri so izšli tudi kot monografije. Leta 2007 je prejela nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca, leta 2011 pa Sovretovo nagrado. Iz mladinskega in otroškega leposlovja je doslej prispevala 24 monografskih prevodov v slovenščino in štiri v angleščino, za 18 del iz tega opusa je prejela nagrado zlata hruška. Leta 2018 je bila z novim slovenskim prevodom Pike Nogavičke Astrid Lindgren uvrščena na Častno listo IBBY, leta 2021 pa je bil njen prevod stripa Mumin – 1. knjiga zbranih stripov Tove Jansson nominiran za nagrado Zlatirepec.

Prejemnico nagrade Vasje Cerarja za leto 2023 bomo razglasili na slavnostni otvoritvi 26. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo v torek, 30. maja 2023, v Univerzitetni knjižnici Maribor.

O nagardi Vasje Cerarja

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je leta 2021 ustanovilo novo stanovsko nagrado za najkakovostnejše prevode mladinskih leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, ki jo je prvič podelilo leta 2022 za najboljši prevod slikanice. Nagrado je leta 2022 prejel Milan Dekleva za prevoda slikanic Rachel Bright Lev v srcu (Morfemplus, 2018) in Veveričji prepir (Morfemplus, 2021).

Nagrada nosi ime po uglednem prevajalcu mladinske književnosti in uredniku Vasji Cerarju, ki je na matični založbi obogatil zbirke za mladino z naborom klasičnih in sodobnih del, pri čemer se je ozrl tudi po nam dotlej manj znanih književnostih. Poleg tega je bil Vasja Cerar tudi skrben mentor številnim prevajalcem, ki jih je navdušil za prevajanje mladinske književnosti v želji, da se na Slovenskem ohrani in nadaljuje tradicija kakovostnega prevajanja za mladino, saj je dober prevod pomemben dejavnik pri vzgoji mladih bralcev in njihove pismenosti.

Ker nagrada za najbolj uspele prevode za mladino prebira med žanrsko zelo raznovrstnimi deli, namenjenimi različnim starostnim skupinam, smo se odločili, da jo zastavimo nekoliko drugače. Tako se bo izbor vsako leto osredotočal na dela, izdana v zadnjih štirih letih, in sicer v eni od naslednjih kategorij: slikanica, besedilo za mlade bralce do 12 let, strip/risoroman ter besedilo za mlade bralce, starejše od 12 let. Med deli iz posamezne kategorije komisija Društva slovenskih književnih prevajalcev poleg kakovosti in zahtevnosti presoja tudi pomen prevoda/prevodov znotraj prevodnega korpusa mladinske književnosti na Slovenskem ter specifiko ciljnih bralcev.

Pokrovitelja nagrade Vasje Cerarja in soorganizatorja dogodkov sta Mladinski kulturni center Maribor in 26. festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru.