nagrada vasje cerarja
Nominiranci so Izar Lunaček, Boštjan Gorenc - Pižama in Špela Žakelj
Letošnja nagrada Vasje Cerarja se osredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji prevodnega stripa oz. risoromana za otroke in mladino. Tričlanska komisija v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Živa Čebulj (članica) in Mateja Seliškar Kenda (članica) je po več zasedanjih na sklepni seji 2. aprila 2024 izbrala dva nominiranca in nominiranko. Za nagrado se potegujejo: Izar Lunaček, Boštjan Gorenc – Pižama in Špela Žakelj. Komisija je izbirala med predlogi založb in na podlagi evidenčnega seznama COBISS za predvideno kategorijo, ki ji je ustrezalo 134 prevedenih stripov oz. risoromanov za otroke in mladino, izdanih med letoma 2020 in 2023.
Prejemnika oz. prejemnico nagrade Vasje Cerarja za leto 2024 bomo razglasili v torek, 21. maja 2024, na slavnostnem odprtju 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Nominiranci za nagrado Vasje Cerarja 2024:
Izar Lunaček, Foto: Nina Medved, arhiv DSKP
izar lunaček
Nominirana sta prevoda:
Joann Sfar, Lewis Trondheim, Manu Larcenet: Graščina. Zlati časi. Prevedel Izar Lunaček. Izola: Graffit, Ljubljana: Zavod Stripolis, 2020.
Joann Sfar, Lewis Trondheim, Kerascoët: Graščina. Somrak. Prevedel Izar Lunaček. Izola: Graffit, Ljubljana: Zavod Stripolis, 2022.
Izar Lunaček je stripar in ilustrator, akademski slikar, prevajalec, diplomirani komparativist in doktor filozofije. Svoje stripe objavlja v različnih revijah in časopisih. Ilustriral je več knjig, med katerimi so že štiri prejele zlato hruško, znak kakovosti mladinskih knjig, in sicer: Vzgoja staršev Irene Duša, Kako sem otrokom razložil demokracijo Mira Cerarja, Vroči novi svet Lučke Kajfež Bogataj in Migracijski pojmovnik za mlade Kristine Toplak. Ustvaril je dvanajst samostojnih stripovskih albumov, njegov prvenec Beštije je izšel leta 2000. Med drugim je avtor prvega slovenskega spletnega stripa Paradise Misplaced in prvega slovenskega avtorskega stripa, ki so ga objavili pri veliki ameriški založbi (IDW) Animal noir in je nastal v tandemu z Nejcem Jurnom; v slovenščini je izšel pri Cankarjevi založbi z naslovom Kosmati krimič. Vodi Striparno Stripolis v Ljubljani in skupaj s Kinom Šiška in revijo Stripburger organizira osrednji slovenski festival stripa Tinta, ki ga je tudi soustanovil. Na festivalu vsakoletno gostuje vrsta tujih stripovskih ustvarjalcev in strokovnjakov, podeljujejo pa tudi nagrado zlatirepec za najboljši izvirni in prevodni strip za odrasle in otroke.
Lunaček prevaja iz angleščine in francoščine, mdr. je prevedel dela Trgovec s tobakom Johna Bartha (v soprevodu z Julijo Potrč Šavli), Kako razumeti strip: o nevidni umetnosti Scotta McClouda, nekaj knjig iz stripovske serije Graščina Joanna Sfarja in Lewisa Trondheima, Fuč fuk Anne Baraou in Fanny Dalle-Rive, Sardina v vesolju Joanna Sfarja in Emmanuela Guiberta, Alanova vojna Emmanuela Guiberta ter otroški strip Vampirček gre v šolo Joanna Sfarja, za katerega je prejel nagrado zlatirepec. Njegove prevode je žirija nominirala za Nodierevo nagrado, ki jo podeljuje Francoski inštitut v Sloveniji. Lunaček je leta 2022 prejel francosko odlikovanje viteza reda umetnosti in leposlovja za prizadevanja k promociji stripa in popularizaciji francoske kulture v Sloveniji.
Boštjan Gorenc - Pižama, Foto: Simon Pelko
boštjan gorenc - pižama
Nominirani so prevodi:
Dav Pilkey: Pasji mož: Kažin in kazen. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021.
Dav Pilkey: Pasji mož: 22 kaveljcev. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021.
Dav Pilkey: Pasji mož: Materin vrh. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022.
Dav Pilkey: Pasji mož: Dvajset tisoč bolh pod morjem. Prevedel Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023.
Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Že od malih nog je zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. V književnih krogih se je najprej predstavil kot prevajalec. Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o Kapitanu Gatniku in Pasjem možu (Pilkey) ter Gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost.
Z Matejem de Ceccom je izdal štiri knjige stripov o Šnofijevi druščini, s katero spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008. sLOLvenski klasiki 1 so njegov solistični prvenec, ki so na knjižnem sejmu 2016 prejeli nagrado knjiga leta in se prodali v več kot 12.000 izvodih. Z Igorjem Šinkovcem sta ustvarila slikanice Kaj se skriva očku v bradi, Si že kdaj pokusil luno? in Si že kdaj jezdil morskega konjička?, z Ano Razpotnik Donati pa slikanico Botrovo darilo. S Tanjo Komadina sta po motivih Cankarjeve zbirke črtic Moje življenje naredila strip Moj lajf, ki je zaživel na odru Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Sebastijana Horvata. Z Jako Vukotičem sta ob pomoči dr. Kozma Ahačiča v knjigo Reformatorji v stripu ujela življenji Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, po motivih knjige pa je nastala predstava Reformatorji na odru, kjer Pižama nastopa skupaj z Nikom Škrlecem. Z Jako Vukotičem je združil ustvarjalne moči tudi pri knjigi Huda risinja. Boštjan Gorenc se ukvarja tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkastov. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil bivši predsednik Borut Pahor: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu. Povezave: IG: @stricbedanc / FB: Boštjan Gorenc – Pižama / www.pizama.net
Špela Žakelj, Foto: osebni arhiv
špela žakelj
Nominirana sta prevoda:
René Goscinny, Albert Uderzo: Obelix in družabniki. Prevedla Špela Žakelj. Ljubljana: Graffit, 2022.
Jean-Yves Ferri, Didier Conrad: Poglavarjeva hči. Prevedla Špela Žakelj. Ljubljana: Graffit, 2022.
Špela Žakelj je diplomirala iz francoskega jezika s književnostjo ter iz primerjalne književnosti. Med podiplomskim študijem je kot mlada raziskovalka na Oddelku za romanske jezike Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavila številne znanstvene članke v domačih in tujih strokovnih revijah ter z lastnimi prispevki sodelovala na konferencah v Franciji, Kanadi in ZDA. Velika ljubiteljica in raziskovalka srednjeveških besedil je leta 2011 doktorirala iz francoske književnosti na temo Alegorija in ironija v francoski književnosti 13. stoletja. Že od leta 2003 iz francoščine prevaja leposlovna in teoretska dela, poezijo in stripe. S številnimi založbami sodeluje kot urednica, piše literarne in gledališke kritike, izdala pa je tudi pet samostojnih avtorskih del za otroke in mladino. Največji izziv ji predstavlja prevajanje stripov, a ne le zato, ker se mora besedilo prilagajati oblačku, ampak predvsem zato, ker je besedilo v zahtevnejših delih (kot so na primer stripovske serije Asterix, Garulfo, Titeuf ali Merlin) velikokrat večpomensko, stripi pa vsebujejo veliko metafor in besednih iger, ki morajo biti tudi v prevodu ustrezno združene s sliko. Leta 2000 je bila Špela Žakelj s prevodom enega od albumov Asterixa nominirana za Nodierevo nagrado Francoskega inštituta v Sloveniji, njeni prevodi pa so prejeli že enajst priznanj zlata hruška za najkakovostnejšo knjigo za otroke in mladino.
O nagradi Vasje Cerarja
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je leta 2021 ustanovilo novo stanovsko nagrado za najkakovostnejše prevode mladinskih leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, ki jo je prvič podelilo leta 2022 za najboljši prevod slikanice. Nagrado je leta 2022 prejel Milan Dekleva za prevoda slikanic Rachel Bright Lev v srcu (Morfemplus, 2018) in Veveričji prepir (Morfemplus, 2021); nominirani so bili prevajalec in prevajalki Igor Saksida in Barbara Pregelj za prevod zbirke 12 pesmi Federica Garcíe Lorce (založba Malinc, 2020) ter Aleksandra Kocmut za prevod slikanice s pesmimi Divja simfonija Dana Browna (založba Modrijan, 2021).
Leta 2023 pa je v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let nagrado prejela Nada Grošelj za prevod dela November v Mumindolu Tove Jansson (Mladinska knjiga, 2019); nominirani sta bili prevajalki Diana Pungeršič za delo Zatipk in Flek, ki sta ga napisala Tomáš Končinský in Barbora Klárová (Miš, 2021), ter Mateja Seliškar Kenda za delo Lučka Annet Schaap (Sanje, 2019).
Nagrada nosi ime po uglednem prevajalcu mladinske književnosti in uredniku Vasji Cerarju (1959–2006), ki je na založbi Mladinska knjiga, kjer je služboval, obogatil zbirke za mladino z naborom klasičnih in sodobnih del iz zakladnice svetovne literature, pri čemer se je ozrl tudi po nam dotlej manj znanih književnostih. V slovensko književnost je uvedel sodobno mladinsko problemsko literaturo in tudi slovenske mladinske avtorje spodbujal k pisanju tovrstnih del. Vasja Cerar je bil tudi skrben in potrpežljiv mentor številnim prevajalkam in prevajalcem, ki jih je navdušil za prevajanje mladinske književnosti v želji, da se v Sloveniji ohrani, nadaljuje in nadgradi tradicija kakovostnega prevajanja za mladino, saj so dobro prevedena literarna dela pomemben dejavnik pri vzgoji mladih bralcev in njihove bralne pismenosti.
Ker nagrada za najbolj uspele prevode za mladino prebira med žanrsko raznovrstnimi deli, namenjenimi različnim starostnim skupinam, smo se na Društvu slovenskih književnih prevajalcev odločili, da jo podeljujemo v štirih kategorijah. Tako se izbor vsako leto osredotoča na dela, izdana v zadnjih štirih letih, in sicer v eni od naslednjih kategorij: slikanica, besedilo za mlade bralce do 12 let, strip oz. risoroman za otroke in mladino ter besedilo za mlade bralce, starejše od 12 let. Med deli iz posamezne kategorije komisija za nagrado Vasje Cerarja pri DSKP poleg kakovosti in zahtevnosti presoja tudi pomen prevoda oz. prevodov znotraj prevodnega korpusa mladinske književnosti na Slovenskem ter specifiko ciljnih bralcev.
Pokrovitelja nagrade Vasje Cerarja in soorganizatorja dogodkov sta Mladinski kulturni center Maribor in 27. festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Dogodki v sklopu nagrade Vasje Cerarja so del programa literarnih prireditev DSKP, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
