Ana Pepelnik, rojena 1979 v Ljubljani, je pesnica in prevajalka. Prva pesniška zbirka Ena od varijant kako ravnati s skrivnostjo (Prišleki, LUD Literatura) je izšla leta 2007, dve leti kasneje, leta 2009, je pri isti založbi izšla še druga, Utrip oranžnih luči na semaforjih. Prevaja poezijo ameriške mlajše in tudi ne več tako mlade pesniške generacije, med imeni avtorjev se tako znajdejo Joshua Beckman, Matthew Zapruder, Matthew Rohrer, Noelle Kocot, Jennifer Clement, James Schuyler in Elizabeth Bishop.

V drugem prostem času je mama, špikerka na neodvisnem radiu Radio Študent in raziskovalka glasu v številnih besedno/zvočno/tišinsko/škripno/šumskih dogodkih, recimo v mednarodnem projektu Metropoetica, še največkrat pa kot tretje kolo zasedbe CPG. Živi, dela in spi še najraje v Ljubljani.

Sama pri sebi pravi, da je svet v resnici lep

V tokratni e-objavi MKC Črke predstavljamo sedem pesmiRoka Vilčnika iz cikla Nekega dne se bom zbudil, pokrit s tabo.

Vabljeni na e-branje!

Rok Vilčnik s psevdonimom Rokgre je rojen leta 1968 v Mariboru. Nekaj let je bil zaposlen kot dramaturg v Mestnem gledališču Ptuj, kasneje pa se je posvetil pisateljevanju in dramatiki.

Do sedaj se je pripetilo več kot 20 premier rokgrejevih gledaliških tekstov doma in v tujini, dram, komedij, kabarejev in besedil za otroke.

Leta 2000 je dobil za dramo To Grumovo nagrado za najboljšo slovensko dramo, leta 2004 nagrado Žlahtno komedijsko pero za najbolje napisano komedijo Pavlek, ki zmaga na Festivalu monodrama Ptuj 2004. Leta 2008 prejme drugo Grumovo nagrado za Smeti na luni. Leta 2012 je bil z dramo Baalram zanjo ponovno nominiran. Izdal je dva romana Mali ali kdo si je življenje zmislo? in Deset let razmišljanja, zbirko pravljic Vesoljne pravljice in pesniško zbirko Sanje.

Je eden od scenaristov najuspešnejše slovenske humoristične televizijske serije Naša mala klinika in serije Lepo je biti sosed, pisec besedil in ustanovitelj glasbene skupine Patetico ter pisec besedil za pevko Neisho. Z ansamblom Papir, ki je vodilni predstavnik gibanja Nova popevka iz Maribora, želi oživiti svet popevke. Trenutno pripravlja z dramskim igralcem Bojanom Emeršičem novo monodramo, končuje več gledaliških tekstov in k življenju spravlja novi glasbeni projekt Pliš, ki je s svojim prvim singlom Metulji že osvojil radijske valove.

Zase pravi, da ni nujno, da kaj pravi. Raje piše.

Vabljeni na pokušino devetih pesmi iz cikla Predaleč, da bi vsem lahko pisala, pesnice Lucije Mlinarič.

/Saprabolt! Jan me je prosil za CV, jaz pa sem utrujena in lačna. Študentka jezikoslovja, občasno srečam poezijo, včasih še prozo. Berem, seveda, in prevajam – iz ruščine in angleščine. Včasih, če me zares prime, tudi iz slovaščine. Objavljam bolj malo, kadar pa že, so tukaj Sodobnost, Mentor, Odsevanja in še kaj. Začela sem v tujini (revialne objave v ZDA, Franciji, Srbiji), ker mi je od nekdaj ljubše pisati in English. Recitiram veliko in povsod, ampak ne svojih stvari. Rada imam gledališče, hrbtne strani knjig, pilates zjutraj, zvečer pa družabne plese in verjetno še kakšnih 763 drugih stvari. Na pesem.si sem urednica, smrtno resno alergična na klišeje./ Lucija Mlinarič

Robert Titan Felix, rojen leta 1972 v Murski Soboti, je pesnik, pisatelj, publicist in urednik. Diplomiral je iz slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdal je pet pesniških zbirk; Carpe diem!, Magnifikat, Benedictus, Pesem o razbitem času in Pekel spomladi, štiri samostojne romane; Portal, Kri na dlaneh, Sanja in samostan ter Pontifikat, s Štefanom Kardošem in Normo Bale pa je sodeloval pri romanesknem projektu Sekstant in z Lučko Zorko spisal pravljico Grimolda. Trikrat je bil nominiran za nagrado Kresnik za najboljši roman v preteklem letu.

Petra Bauman deluje kot moderatorka kulturnih prireditev, igralka in interpretka, piše poezijo in prozo.  Leta 2008 je pri mariborski Založbi Pivec izdala pesniški prvenecJanuar. Nekaj pesmi je prevedenih tudi v hrvaški in v nemški jezik. Pesem Brez naslova je bila leta 2013 uvrščena v finalni izbor literarnega natečaja Vitez poezije Založbe Pivec. V zadnjem obdobju se ukvarja tudi s pripovedovanjem zgodb za otroke in odrasle.

Aljoša Šorgo (1988)  je doslej objavil nekaj krajših del, večinoma prozo. Trenutno piše v bronasto dobo umeščeno epsko pesnitev in je tik pred zaključkom študija angleščine in primerjalnega jezikoslovja.

Nataša Švikart Žumer piše poezijo, pravljice za otroke in prevaja. Vodidelavnice kreativnega pisanja in delavnico za spodbujanje bralne kulture, prireja literarne večere. Publikacije: Venerine samoizpovedi, Maribor 2006; Miška želi postati pevka, Ljubljana 2012;  Dodiri duša, Zagreb 2013 (skupinska dvojezična zbirka desetih avtoric); Znotraj sem pesem, Beograd 2014. Udeležuje se mednarodnih festivalov poezije doma in v tujini. Njene pesmi so prevedene v angleščino, romunščino, grščino, hrvaščino, makedonščino in arabščino. Prejelanagrado za poezijo Litera 1999,  Mednarodno nagradoArte stih 2014 za mednarodno povezovanje na področju poezije in mednarodno nagrado za poezijo Balkanika 2014 v Romuniji.

Jana Putrle Srdić (1975) je izdala dve pesniški zbirki: Kutine (2003) in Lahko se zgodi karkoli (2007). Tretja knjiga z naslovom To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje bo izšla v 2014 prav tako pri založbi Center za slovensko književnost. Njena poezija je prevedena v 12 jezikov in vključena v številne antologije, poleg knjige v španščini (Puede pasar cualquier cosa, Gog y Magog, 2011) pa je izšla tudi njena zbirka pri ameriškem založniku (Anything Could Happen, A Midsummer Night’s Press, 2014). Občasna prevajalka poezije (Robert Hass, Ana Ristović, Sapphire, Sodobna ruska poezija) včasih piše tudi besedila o sodobnem filmu. Živi v Ljubljani in dela kot producentka za sodobno intermedijsko umetnost (Galerija Kapelica, Zavod Gulag).

Rok Vahter se je rodil 17.03.1993 v Celju, sicer pa je doma v Slovenskih Konjicah. Je študent anglistike in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ljubezen do poezije in umetnosti nasploh ga spremlja že celo življenje, pesniško pot pa je pričel z objavljanjem haikujev v zborniku gimnazije Vič in v zborniku Fedra I. gimnazije v Celju. Leta 2011 je postal zmagovalec Pesniškega turnirja, leta 2012 pa Pesniške olimpijade. Svoje pesmi je nato objavljal v večih revijah (Vsesledje, Liter jezika, Lirikon, Vpogled, Novi Zvon) in se predstavljal na pesniških festivalih Dnevi poezije in vina na Ptuju, ter Mladih rimah v Ljubljani. Zase pravi, da bi svoj čas verjetno koristneje porabil, če bi v svojem življenju več bral, kot pa razmišljal o tem, kaj vse še mora prebrati (pa tudi poslušati in videti). 

Vesna Spreitzer, rojena 1975 v Celju, je dolgo delala kot kulturna novinarka na Radiu Maribor, zdaj pa dela v Ljubljani na programu ARS. Piše pesmi, in kratke zgodbe za otroke. Svojo poezijo rada poveže z drugimi mediji, pogosto z zvokom invideom.Leta 2011 je pri Založbi Pivec izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Razvezana tišina, ki ga je predstavila tudi v obliki multimedijskega performansa. Ustvarila je več samostojnih projektov, dva radijska recitala: »Prebujanja« in »Iz ogledala grem« , video-zvočni projekt »Bijem«, projekt Zid na Hiperfasadi KI.

Anja Golob (1976) je študirala na ljubljanski Filozofski fakulteti filozofijo in primerjalno književnost. Ukvarjala se je s pisanjem gledališke kritike, deluje kot dramaturginja in publicistka, prevaja ter je lansko leto s skupino somišljenic ustanovila drobno založbo VigeVageKnjige, kjer se udejstvuje v več svojstvih. Poezijo revialno objavlja doma (Literatura, Apokalipsa) in v tujini (Edit, Jahrbuch der Lyrik, Wespennest), izdala je dve pesniški zbirki, V roki (2010) in Vesa v zgibi (2013). Živi med Ljubljano, Brusljem in Londonom. 

David Bedrač,  rojen leta 1978 na Ptuju, je pesnik, profesor slovenščine in doktor literarnih ved, piše literarno kritiko in članke s področja literature in kulture. Piše tudi strokovne in znanstvene članke. Je avtor šestih pesniških zbirk za odrasle: Neskončnost (1998), Poezija pomolov (2001), Pesmi iz šipe (2006), Centimetri sveta (2010), Tanka molčanja (2013) in Tvoj nakupovalni voziček (2014). Njegove pesmi so prevedene v več jezikov, sodeloval je na mnogih festivalih in srečanjih s tujimi pesniki.

Lučka Zorko je rojena leta 1981. Do sedaj je izdala 4 samostojne pesniške zbirke (Reciklaža kosti, 2001; Obdukcija srca, 2004; Karavana, 2006; Vreščeče čeri, 2011), eno kratko zgodbo v zbirki več avtorjev (Štirje, 2002), slikanico za otroke v soavtorstvu Grimolda (2008) in slikanico Plavček (2014). Leta 2014 je izdala roman Božji delec. V življenju se je ukvarjala že z marsičim na marsikaterem področju in najbrž se še z marsičim bo. Za več informacij o njenem življenju in delu je dobro vprašati Googla, saj ta ve več od nje same. Trenutno piše novo zbirko pesmi in se ukvarja z vprašanjem, kako posvojiti pingvina.

Dejan Koban, rojen prvega julija tisoč devetsto devetinsedemdeset na Jesenicah. Po izobrazbi je tehnik grafične dodelave (knjigovez in kartonažer), kasneje je pridobil še naziv montažerja slike in zvoka. Zaposlen je na RTV Slovenija. Od 2006 soorganizira pesniške večere in festival Mlade rime. Pesniške knjige: Tebi (1998), Metulji pod tlakom (2008), Razporeditve (2013). Pripravlja četrto zbirko z naslovom Frekvence votlih prostorov - kjer so žirafe resen prometni problem. Pesmi večinoma objavlja v revijah Idiot in Poetikon. Od 2011 svoje tekste interpretira v glasbenem kolektivu Nevemnevem - konstruktu besede in zvoka.