Maja Gal Štromar, 1969, dramska igralka, pesnica, pisateljica in prevajalka, gledališki pedagog, scenaristka, moderatorka, profesorica retorike. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študirala romanistiko; francoščino in italijanščino. Iz Ljubljane je odšla v Pariz, kjer je na Mednarodni šoli za gledališče Jacquesa Lecoqa zaključila študij gledališke igre. Kot dramska igralka je bila nekaj let stalno angažirana v Slovenskem Ljudskem Gledališču v Celju in v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, gostovala pa je tudi v mnogih drugih gledališčih ter doma in v tujini izvedla številne avtorske projekte. Do sedaj je objavila osem literarnih del: »Goga 66000«, »Na predpomlad mi reci ti«, «Že češnječas«, »Amigdalino srce«, »Lju.beznica ali Svetloba po dekretu«, »Misli name, ko ti je lepo«, »Boginja z zamudo/Dea in ritardo«, dramsko besedilo – monodramo »Alma Ajka«, slednja je izšla v arabskem in slovenskem jeziku, izdala pa jo je Aleksandrijska Knjižnica v Egiptu. V zadnjem času piše radijske igre za odrasle in za otroke (Ljubezen v času kolerabe, Alma Ajka, Alkimija srca, Father d.o.o. – družba z omejeno odgovornostjo, Vademekum sr€čnosti, Ana.Tomi.ja, Časoplov, Bonton – za vse priložnosti sladek bombon), prav tako dramska besedila za otroške gledališke predstave (Črkolandija, Ločujem-planet rešujem!, Kako je Nejc prevzgojil babico, Cifromanija). Pred izidom je didaktični vademekum za gledališke mentorje s pravljico Črkolandija, pravljica za otroke Kako se je Hladilnik Gorečnik zaljubil v Pečico Jožico ter romana Potaknjenci in Ženska drugje. Sicer Koprčanka živi v Ljubljani in deluje kot svobodna umetnica. Kot gledališki pedagog vodi različne delavnice v Sloveniji, občasno poučuje tudi v tujini. Več informacij dobite na njeni spletni strani www.majagalstromar.si.
Tomaž S. Lovec
V tokratni e-objavi MKC Črke se s svojim ciklom Rička predstavi pesnik Tomaž S. Lovec.
Luknja pri luknji ... mene pa fehtajo, da napišem nekaj o sebi, celo nekaj tehtnega o sebi ... čeprav to ni prostor, v katerem bi izživljal osebne frustracije ... a jbg ... tokrat naj bo ... jbts ... he he he hja, nič ... če vam »pesmi« niso fšeč, si srčno želim, da sami napišete boljše. Drugače pa – in to res!!! – rad vas imam! Tomaž S. Lovec
Nina Ditmajer
Nina Ditmajer se je rodila 26. 3. 1988 v Mariboru. Je doktorska študentka diahronije slovenskega jezika na Filozofski fakulteti UM in študentka teologije na Teološki fakulteti UL. Ljubezen do slovenskega jezika in kulture jo spremlja že celo življenje. Je soustanoviteljica ter glavna in odgovorna urednica študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika, kjer je tudi pričela objavljati svoje prve pesmi in članke. Objave poezije in proze so se nato zvrstile še v drugih literarnih revijah (Mentor, Vpogled, Locutio), javno pa se je predstavila na raznih festivalih: Dnevi knjige v Mariboru, Dnevi poezije in vina (Ptuj), Mlade rime (Ljubljana), IRIU, Pesniška olimpijada, Festival ŠTUNF. Poleg tega objavlja še literarne kritike (Liter jezika, Večer), recenzije (Jezikoslovni zapiski) ter strokovne in znanstvene jezikoslovne članke (Liter jezika, Balkan Express, Qolloquia, Tretji dan). Zase pravi, da je tišina narave, ki jo je doživela v otroštvu, bila najlepši trenutek v njenem življenju.
Marko Matičetov
Marko Matičetov, rojen leta 1984 v Ljubljani in preseljen na Obalo štiri leta po rojstvu. Magistriral iz politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pri založbi KUD France Prešeren je izdal tri pesniške zbirke: V vsaki stvari je ženska (2006), Boš videl (2009) in Lahko noč iz moje sobe, Brazilija (2013). Njegove pesmi so bile deležne tudi revijalnih objav (v zadnjem času predvsem v reviji Idiot) in radijskih branj (v oddajah Literarni nokturno, Literarni portret in Lirični utrinek). Po izboru občinstva je postal zmagovalec pesniškega turnirja založbe Pivec v Mariboru leta 2010 s pesmijo Sam s sabo. Njegovo pesem Je rekla prebere Polona Juh v filmu Metoda Pevca Lahko noč, gospodična. Glasbenika Teo Collori in Metod Banko sta uglasbila nekaj njegovih pesmi na albumu Pesem o morju. Živi v Luciji in dela kot bibliotekar v piranski knjižnici. Zase pravi, da ima rad šport, knjige in zabavo.
Simona Kopinšek
"Simona Kopinšek sem rojena v ozvezdju Vodnarja, odraščala sem ob današnji meji s Hrvaško, kjer še vedno obstaja nekakšna zabrisanost sveta tam zunaj. In obratno. In slednje nosim s sabo sleherni trenutek. Z literaturo se raznoliko ukvarjam, odkar vem zase in zanjo. Doma so se police šibile pod težo knjig, ki so me v najtežjih trenutkih tudi reševale. Moje pisanje, pa naj omenjam poezijo ali prozo, dela za mlajše ali starejše bralke in bralce, se vedno znova naslanja na teme o drugačnosti, motive pa večinoma črpam iz svojega notranjega okolja ter okolja narave; odraščala sem namreč v okolici pragozda pod Donačko goro, kar je močno zaznamovalo mojo osebnost in posledično moje delo. Ob izraziti življenjski izkušnji se v ustvarjalnem naslanjam na moč intuicije in zapise iz domišljijskih svetov in poudarjam, da so tovrstna doživetja zame povsem enakovredna vsemu ostalemu, kar si delimo v tej dogovorjeni resničnosti. Ob pisanju želim izpostaviti interpretiranje umetniških del. Doslej sem podpisala številne tako imenovane pesniške performanse, ki so jih navdihnila moja besedila in občasno poezija drugih avtorjev. Tako pisanje kot odrsko delo predstavljata pomemben del mojega delovanja, ki se nadaljuje tudi v radijsko in še vedno občasno televizijsko delo. Pripravljam in usmerjam tudi pogovore z avtoricami in avtorji, vodim literarne delavnice za mlade in pripovedujem pravljice. Besede, ki jih utelešam v poezijo in zgodbe, lahko prebirate v vodilnih slovenskih literarnih revijah, jih slišite na Radiu Slovenija in programu ARS … K branju doslej vabijo moje štiri knjige: zbirka metafizične poezije Antahkaran in drugi obrazi Lepote, zbirka zgodb Nevidna vrata južne strani neba, pravljica Pikasta sreča in zbirka poezije za mlade Ljubezenke. Pred izidom je zbirka poezije za mlade, v pripravi pa nekaj otroških del in roman. Tokrat v branje ponujam pesniško obdobje, ki sem ga poimenovala Zalezovanje tišine, z njim se poslavljam od svoje mladosti."
Simona Kopinšek
Tibor Hrs Pandur
Tibor Hrs Pandur, rojen 1985 v Mariboru. 2011 je diplomiral na oddelku primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 2007 je sodeloval kot soavtor teksta in prevajalec iz angleščine v slovenščino (in obratno) pri projektu Don Juan. Kdo? / Don Juan. Who? v režiji Anne Furse in v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in angleške skupine Athletes of the Heart. Tekst predstave je 2011 izšel v antologiji angleške založbe Methuen: Theater in Pieces. 2008 je sodeloval kot neodvisni raziskovalec pri projektu Matjaža Pograjca Dance or Die in kot prevajalec pri projektu Run for Love. 2008 je v gledališču Glej, v režiji Jane Peršuh, uprizorjen njegov dramski prvenec Sen 59. 2009 soustanovi Paraliterarno organizacijo I.D.I.O.T. in kot glavni urednik ureja prve štiri številke, trenutno je aktivni član uredniškega odbora. 2009 adaptira in na novo napiše tekst za predstavo Punčka in svet po predlogi Kajetana Koviča Pajacek in punčka, v režiji Jane Peršuh.
2010 izide njegov pesniški prvenec Enerđimašina. 2011 izide njegov prevodni prvenec Očividec, prvi celostni prevod poezij Jima Morrisona v slovenščino.
2013 je v produkciji projekt NIKOLA UNPLUGGED, radijska igra/hiperknjiga o življenju Nikole Tesle. Režija: Igor Likar, RTV Slovenija.
Ana Pepelnik
Ana Pepelnik, rojena 1979 v Ljubljani, je pesnica in prevajalka. Prva pesniška zbirka Ena od varijant kako ravnati s skrivnostjo (Prišleki, LUD Literatura) je izšla leta 2007, dve leti kasneje, leta 2009, je pri isti založbi izšla še druga, Utrip oranžnih luči na semaforjih. Prevaja poezijo ameriške mlajše in tudi ne več tako mlade pesniške generacije, med imeni avtorjev se tako znajdejo Joshua Beckman, Matthew Zapruder, Matthew Rohrer, Noelle Kocot, Jennifer Clement, James Schuyler in Elizabeth Bishop.
V drugem prostem času je mama, špikerka na neodvisnem radiu Radio Študent in raziskovalka glasu v številnih besedno/zvočno/tišinsko/škripno/šumskih dogodkih, recimo v mednarodnem projektu Metropoetica, še največkrat pa kot tretje kolo zasedbe CPG. Živi, dela in spi še najraje v Ljubljani.
Sama pri sebi pravi, da je svet v resnici lep
Rok Vilčnik
V tokratni e-objavi MKC Črke predstavljamo sedem pesmiRoka Vilčnika iz cikla Nekega dne se bom zbudil, pokrit s tabo.
Vabljeni na e-branje!
Rok Vilčnik s psevdonimom Rokgre je rojen leta 1968 v Mariboru. Nekaj let je bil zaposlen kot dramaturg v Mestnem gledališču Ptuj, kasneje pa se je posvetil pisateljevanju in dramatiki.
Do sedaj se je pripetilo več kot 20 premier rokgrejevih gledaliških tekstov doma in v tujini, dram, komedij, kabarejev in besedil za otroke.
Leta 2000 je dobil za dramo To Grumovo nagrado za najboljšo slovensko dramo, leta 2004 nagrado Žlahtno komedijsko pero za najbolje napisano komedijo Pavlek, ki zmaga na Festivalu monodrama Ptuj 2004. Leta 2008 prejme drugo Grumovo nagrado za Smeti na luni. Leta 2012 je bil z dramo Baalram zanjo ponovno nominiran. Izdal je dva romana Mali ali kdo si je življenje zmislo? in Deset let razmišljanja, zbirko pravljic Vesoljne pravljice in pesniško zbirko Sanje.
Je eden od scenaristov najuspešnejše slovenske humoristične televizijske serije Naša mala klinika in serije Lepo je biti sosed, pisec besedil in ustanovitelj glasbene skupine Patetico ter pisec besedil za pevko Neisho. Z ansamblom Papir, ki je vodilni predstavnik gibanja Nova popevka iz Maribora, želi oživiti svet popevke. Trenutno pripravlja z dramskim igralcem Bojanom Emeršičem novo monodramo, končuje več gledaliških tekstov in k življenju spravlja novi glasbeni projekt Pliš, ki je s svojim prvim singlom Metulji že osvojil radijske valove.
Zase pravi, da ni nujno, da kaj pravi. Raje piše.
Lucija Mlinarič
Vabljeni na pokušino devetih pesmi iz cikla Predaleč, da bi vsem lahko pisala, pesnice Lucije Mlinarič.
/Saprabolt! Jan me je prosil za CV, jaz pa sem utrujena in lačna. Študentka jezikoslovja, občasno srečam poezijo, včasih še prozo. Berem, seveda, in prevajam – iz ruščine in angleščine. Včasih, če me zares prime, tudi iz slovaščine. Objavljam bolj malo, kadar pa že, so tukaj Sodobnost, Mentor, Odsevanja in še kaj. Začela sem v tujini (revialne objave v ZDA, Franciji, Srbiji), ker mi je od nekdaj ljubše pisati in English. Recitiram veliko in povsod, ampak ne svojih stvari. Rada imam gledališče, hrbtne strani knjig, pilates zjutraj, zvečer pa družabne plese in verjetno še kakšnih 763 drugih stvari. Na pesem.si sem urednica, smrtno resno alergična na klišeje./ Lucija Mlinarič
Robert Titan Felix
Robert Titan Felix, rojen leta 1972 v Murski Soboti, je pesnik, pisatelj, publicist in urednik. Diplomiral je iz slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdal je pet pesniških zbirk; Carpe diem!, Magnifikat, Benedictus, Pesem o razbitem času in Pekel spomladi, štiri samostojne romane; Portal, Kri na dlaneh, Sanja in samostan ter Pontifikat, s Štefanom Kardošem in Normo Bale pa je sodeloval pri romanesknem projektu Sekstant in z Lučko Zorko spisal pravljico Grimolda. Trikrat je bil nominiran za nagrado Kresnik za najboljši roman v preteklem letu.