Literarni portal MKC Črke: Eleni Artemiu Fotiadu
Literarni portal MKC Črke deluje od leta 2012, prve aktivnosti literarnega programa MKC Črka Mladinskega kulturnega centra Maribor pa segajo v leto 1989.
Urejanje rubrike MKC Črke z literarnimi objavami je do leta 2015 opravljal pesnik Jan Šmarčan, od leta 2016 pa stran ureja pesnica, urednica in producentka na področju literature Petra Kolmančič.
Eleni Artemiu Fotiadu je ciprska pesnica in prozaistka, rojena v Famagusti. Izdala je 22 knjig: 12 pesniških zbirk, zbirko kratkih zgodb in 9 knjig za otroke. Za svoje pesmi in kratke zgodbe je prejela številne nagrade na različnih literarnih natečajih, dve njeni knjigi za otroke sta bili nagrajeni s ciprsko državno nagrado za otroško književnost. Za zbirko "Alex-inemos" je prejela nagrado Costa Monti, ki jo podeljuje Ciprski inštitut za kulturo. Njene pesniške zbirke »Emergency« (2011), »Heimeria Zali« (2017) in »REM« (2019) so bile uvrščene v ožji izbor za državne nagrade Cipra, zbirka »The Abstract Art of Epsilon« (2020) pa je bila v ožjem izboru za nagrado Jeana Moreasa. Njene pesmi in kratke zgodbe so uvrščene v antologije in zbornike ali objavljene na različnih literarnih spletnih straneh. Avtorica piše tudi scenarije za radio in televizijo ter besedila, ki so jih uglasbili znani ciprski skladatelji in glasbeniki. Ukvarja se tudi z dramatiko, njena dela so bila predstavljena na profesionalnih odrih na Cipra in v Grčiji. Eleni Je umetniška direktorica mednarodnega pesniškega festivala v Larnaki, ki je prvič potekal aprila 2022.
Nomadi
Primitivni smo še, rečeš
Spimo v svojih priložnostnih votlinah
kakor nomadi, ki se bojijo naseliti
v kakšnem močnem čustvu
Po nočeh
slikamo po stenah misli
majcene jelenje sanje,
ki brezbrambne tekajo po savani našega sveta
Ko potonemo v spanec ob puščicah svojih rok
sanjamo, da postane plen naslednjega dne
trofeja, ki jo bomo nesli visoko
vso to dolgo pot utopije
Nomadi smo, mi rečeš
Naše velike ljubezni so večno brezdomne,
z drgetom od mraza ali vročine
Iz zbirke Zimska vrtoglavica
REM
izgnanka
se znajdem
med sanjami in moro
zapisujem geslo zapora noči
rem pomeni
da sem v stiku z intuicijo
če se zbudim takoj po sanjah
prenašam v plečih sekiro ki so jo zasadile vame
ves dan se cepim na trske
snop nepopisanega papirja
znotraj pa tako temno
pa saj je že poldan
in ta občutek, prinesen iz žrela spanca
veleva, da je treba grenko zaužiti še kak kos dneva
vdam se
balzamiram trupla
konzerviram misel
kako zmagaš v bitki,
če je vojne že konec?
Iz pesniške zbirke REM
Življenjepis pisatelja
Njegova mama je pričakovala, da bo rodila kodrasto deklico
Uzrla je plešastega fantka in zajokala
Bil je cel neki oče, ki jo je nekoč poljubljal na usta
češnje pa so cvetele v objemu snega
Uzrla je plešastega fantka in se vzpela na golo goro,
da ga ne bi nikoli več videla
On pa je
odraščal, pisal v sebi ničle
čisto takšne kot krogle
Na vrtu je nabiral jasmin na limanice
jasmin pa je žgolel in mu umiral pred očmi
Drugi so ga nabirali kot nagačene ptiče
Vzmetnico je imel iz papirnatih letal
Če je sanjal in se premetaval v spanju
so letala skozi zaprto okno bežala v nebo
Takrat si videl leteti mimo letalo z repom iz reklam
črke so utripale ko so postajale besede v oblaku
slogan za nove produkte
Samo da si, da bi ga videl, moral napeti življenje
Tudi vivisekcija zahteva pravo anatomijo čustva
Nikar se ne čudite, da drugi govorijo o njem
Prebral je toliko življenjepisov
jih v glavnem predeloval v odrsko prezenco,
da se zdaj žalosti
z ihtenjem drugih
Grenko toči svojo črno tinto
Iz zbirke Luči na ves glas
Prevedla Lara Unuk
O prevajalki Lari Unuk
Lara Unuk je doktorska študentka novogrške književnosti in asistentka za novogrški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala je iz stare grščine in primerjalne književnosti. Prevaja prozo in poezijo iz nove grščine in poljščine ter v novo grščino. Prejela je študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete za diplomsko nalogo na temo stare grške komedije, leta 2020 pa nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko. Živi med Ljubljano in Solunom.