LETTEČE BESSEDE se rojevajo ponoči na dolgih sprehodih, med ulicami in na vlaku, ko ne moreš spati. Včasih ob glasbi in včasih na beat, ki ga meri srčni utrip. Misli, ki nimajo kam, nekje v iskanju smisla med ljudmi in ravnovesja med besedo in tišino.
Hana Bujanović Kokot (2002) je študentka psihologije, ki niha med kratko prozo in poezijo. Deluje tudi kot urednica študentskega časopisa Zapik. Svoja dela objavlja v slovenskih in mednarodnih zbornikih ter literarnih revijah, med drugim tudi v Poetikonu, pri LUD Literaturi in na Pesem si.
Rojen pozne pomladi 1996 na Ptuju. Po izobrazbi filozof, po duši morda pripovedovalec zgodb, se je izkazal na številnih literarnih festivalih. Zraven pisane besede se navdušuje nad filmom, zato si obeta, da bo v prihodnosti imel kaj za pokazati tudi na tem področju.
Eva Kokalj je že v času študija se je aktivno udejstvovala tudi kot pesnica in performerka. Imela je nekaj koncertov pod imenom Sheisapoet, ustvarja tudi kot vizualna umetnica VJ error, ima dve namišljeni pesniški zbirki in je aktualna državna prvakinja v slam poeziji. Piše besedila in je vokalistka banda Volk za njenimi očmi.
Sem Katarina Gomboc, rojena leta 1993 v Šempetru pri Gorici. Danes živim v Ljubljani, kjer na Filozofski fakulteti študiram slovenski in ruski jezik. Poezijo in prozo pišem, odkar pomnim, odkar znam pisati. Že kot majhna deklica sem se rada igrala z besedami, pisala zgodbe in si izmišljevala svoj jezik - študij jezika zato ni bil nič nepričakovanega.
