LETTEČE BESSEDE
LETTEČE BESSEDE se rojevajo ponoči na dolgih sprehodih, med ulicami in na vlaku, ko ne moreš spati. Včasih ob glasbi in včasih na beat, ki ga meri srčni utrip. Misli, ki nimajo kam, nekje v iskanju smisla med ljudmi in ravnovesja med besedo in tišino.
LETTEČE BESSEDE sodelujejo z znamko urbanih oblačil MadMidnightMoonwalking, ki navdih za svoje motive črpa iz poezije.
Vabljeni, da LETTEČIM BESSEDAM sledite tudi na Instagramu.
črepinje so solze za srečo
kot včeraj zvečer ob oknu
ti s cigareto
jaz z muziko na glas
tik za zaveso
srkaš gin in čokoladno mleko
lahko bi ostala tak za vedno
za veke vekov
v objetih oblakih
oblikah, ki izginjajo pri zadnjih vratih
na vratu čutim, da to ni zadnjič
za nič na svetu se ne premaknem
ustavim čas, da čaka zamaknjen
med basi z lasmi se igraš
spletaš mi kite po notah
na beate jih motaš
nežno v rokah kot otrok
utrip zvoka je tvoji dlani moto
zamotiš me v hipno hipnozo spotoma
votle minute minevajo medlo
med lomljenjem leska
pogleda sta temna topla tesna blizu skupaj
skušaj si upati ‒
pomoči misel v najin skupen nesmisel
daleč od zvezd danes nisva
mavrica in prizma.
Zažgal bi nekaj velikega
Mogoče vlak ali klavir
Sprostitev odvečni energiji
Ogromna teža
Po odločitvi
Zdi se, da so zdaj poti fiksne
(Misli niso)
Prehitro gre mimo, kar loviš
Ali pa še ni príšlo?
Hočeš se spet počutit živ
Ne ponoči razmišljat
O tem, česar ni
In kje si izgubil bistvo
In intenzivnost
Vzhičenost ob izzivih
Že dolgo nisi šel v knjižnico nebotičnik
To ni pesem
Samo preblisk
Večinoma si okej, ne odlično
Odkar nje ni
Nisi zares čutil dotikov
In bližine ljudi
Da bi z veliko začetnico napisal
To je Tisto.
Da bi nekdo zavpil
Kje si do zdaj bil??
Koala voice
»Me sploh še kdo išče?«
Sanjaš razpadli hotel Bellevue
In dolge igle
In tisto raztrgano pismo
Ki sva ga našla med smetmi
In govori o tem
Kako se je nekdo izgubil
Ne, to ne moreš bit ti
Za zdaj se držiš
Med vročino se ti je odvilo
Zadnjih par let pred očmi
Vse kar si nardil
Ne moreš se znebit filinga
Da si stisnjen v limbo
‒ ples med minami
Na robu med kaosom in praznino
Spomini na
Na Maribor trip psihoze
Cimer ne spi
Klošar je bog
Stene so votle
Iz pipe tečejo droge
Kriptoking ma otroke
Punca hoče choker pa grobo
Njen bivši je debil
Želja, da kupiš orožje ‒
Za to, kar ji je nardil
Bi stisnil sprožilec brez slabe vesti
Samo ti nisi morilec!
Prav in narobe
Ti si bil vedno raje dober
Kaj si dobil?
Preveč spominov
In premalo navodil
Kako naj z njimi živiš, ne v njih
Ne moreš se skrit
Samo nemo gledaš
Kako se okrog tebe rušijo oboki
Na katerih tvoj svet stoji
In med ostanki razmišljaš, kdo sploh še si
Memento mori
In
Momenti mira
Nad tabo odprto nebo
Ampak zmeraj znova pomisliš
Mi nismo ptiči
Mi smo pičli
Če tekmujemo z vrtinci
Vsepovsod gorijo klavirji.
Želim si 3 dni počitka
Pa instagram profil _zjebanadeklica_ ali pa lajfboli99 ali pa €sadbaby*€
Vprašala je »Kako bije tvoje srce?«
In ona je odgovorila »Večinoma enakomerno?«
Moje ne
Moje je
Whiplash boben
Aritmija počutja
Nemirni večeri in jutra polna zagona
In jutra, ko brez volje predolgo obležim v postelji
In noči, ko nisem spala nič
Laura Palmer tik preden izgine
Ostane kopica ljudi, ki se sprašujejo
Kaj se je zgodilo?
Ne sprašuj, kako si
Če te ne zanima, kar odgovorim!
Štirje štoki
70 ljudi
Z vsakim se pogovarjaš 1 min
Zdi se mi, da dnevi drvijo
Jaz pa skoraj vedno korak za njimi
Vse, kar ne veš, da si izgubil v času mežika
Zapri oči, lahko si nekaj zaželiš
Želim si, da se ne bi več rabila bat ljudi
oči bele kot mleko
na ustnicah med
ko se lepiva v eno
kosi lepih pomenov
letijo prek let ko bolelo
prekleto je celo telo
amnezija gorenja
polena se ne spomnijo
življenja drevesa
poznajo le kres
usta samevajo
v temi, ko ni nobenega
čakajo besede, ki štejejo
Pridejo
Brez opozorila
Divji
Volkovi
S svitom
Ne bojijo se
Nič
Grizejo
Da se razblini
Črnina
Do jutra ostane le
Plitek
Spleen
Melanholija
Sinic
Magnet in Kovina
snovi iz katere si
ne moreš kontrolirat
kako reagira
baker na zraku oksidira
kot tudi midva
počasi spreminjava barvo
ko si deliva več in več dni
Ljubezni
erotične in platonske
komaj rojene in umirajoče
skromne in na zaloge
kakor kdo zmore
z zamudami in točne
umirjene in nore
počene in po kosih
ločene in v vozlih
po solzah potočene
zdaj v morjih
Včeraj zvečer
Ko zaspiš, jaz pa ne
enakomerno dihaš
in tako si topel
da če nate položim roko
med prsti začutim
ali danes sanjaš sonce.