foto: Mateja Toplak
Aljoša Toplak
Rojen pozne pomladi 1996 na Ptuju. Po izobrazbi filozof, po duši morda pripovedovalec zgodb, se je izkazal na številnih literarnih festivalih. Zraven pisane besede se navdušuje nad filmom, zato si obeta, da bo v prihodnosti imel kaj za pokazati tudi na tem področju.
Aljoša Toplak je bil finalist festivala mlade literature Urška v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in se potegoval za naslov Uršljana 2021.
Tri kratko kratke
ZGODBA O CELJANIH
ZGODBA O BOTRU
Boter nima veliko, ima pa oddajnik, zvečer misli pošilja proti Alfi Kentavri, ampak tam ni ničesar, vedno mi pravi, da je še bolje tako, da on vsaj ve, da stvar ne gre nikamor. Zanj pišem po deskah, ki jih kurim na grmadi, nosijo iste besede, ker bi rad, da jih v pogorišču najde kot diamante in bo potem rekel, da stvari ne grejo nikamor, ampak so včasih tudi lahko v redu – to bo rekel in potem bo manj hudo, ko se bo v svoji podrtiji lotil narekovanja in ga bomo zunaj čakali in s prstom kazali po zvezdah, kot da vemo, kje je Alfa Kentavra.
PRIČEVANJE O TOVARNI
Vse se je začelo s tem, da mi je prijatelj povedal o tovarni v Ljubljani, kjer se po tekočem traku vozijo beli listi, delavci gor nekaj pišejo, dokler pač lahko in se listi odpeljejo proti zbiralnikom, za katere pripravniki verjamejo, da vodijo v knjižnico, ostali pa so tiho, ker jim nočejo kvariti veselja. Dal mi je kontakt svoje tete, ker je bila tam že leta zaposlena, ampak se mi ni nikoli javila na telefon, on pa se tudi ni več zganil, da bi mi pomagal. Mislim, da je minilo kakšno leto, preden sem tovarno našel, počutil pa sem se kar neumno, da je trajalo tako dolgo, ker je stala vsem na očeh v starem mestnem jedru. Če bi vedel, da bo neplačano delo pripravnika trajalo šest let, takrat seveda ne bi pristopil. Problem je tudi ta, da so me ostali okužili z nekim slepim navdušenjem, zaradi česar sem sploh prenašal takšne delovne pogoje. Redkokdo zdrži do prve plače. Je pa lepo, ker nas je potem zmeraj manj in je vez med nami zmeraj bolj trdna ter si pozno v noč pripovedujemo zgodbe o tem, kaj bo z našimi listi.