Jorgos Alisanoglu (Kavala, 1975) je pesnik, prevajalec in založnik. Študiral je sociologijo in politične vede, podiplomsko pa mednarodne odnose in socialno politiko. Živi v Solunu. Novembra 2005 je ustanovil založbo ter knjigarno Sekspirikon in je od takrat njen direktor. Njegove pesmi so bile prevedene v številne jezike, objavljane v antologijah, udeležil se je tudi različnih festivalov in pesniških srečanj v Grčiji in tujini. Izdal je osem pesniških zbirk. Njegova najnovejša zbirka Panji, ki je izšla pri založbi Kihli leta 2021, je prišla v ožji izbor za nagradi revij Hartis (Zemljevid) in Anagnostis (Bralec).
[ Mine ]
Sen je bila ženska s prerezanimi arterijami
Donava ki naj bi privedla nazaj očeta
padec Zidu med tvoje nevestine vrtnice
Sen duša ki se je začela napihovati kot balon
vse dokler ni prekrila sonca
Sen da bom prišel na svet iz krvi tvojih rok
mož izgubljen na vodonosnih temeljih dveh kultur
duh v poročni obleki ki se je obesil na Zid
Sen luč ki je zrasla ogromna nad doseženimi
mejami in je tam ostala oddaljena od dob
da bi svetila koncu zgodovine
Sen je bil tvoj dih na malih pomladnih minah
[ Vojna / Kvartet ]
Ta vojna se je zgodila v notah,
v poltonih nekega adagia za godala
in do tedaj je bila za vse nezamisljiv koncept
saj vendar pravijo da je na globokih vodah glasbe
čas nevtralen
toda tudi vojne se privadiš
kot se privadiš koncepta glasbe
oba nezamisljiva za povprečni um
če se ju le bežno dotakneš,
ne ostane nič razen avre nemočne veličine
tisti občutek, da nekoga ubijajo
tisoče milj stran –
na radijskih valovih
[ Mariupol ]
Moja duša je, zjutraj, spominjala na kraj izgnanstva
nismo mogli spregovoriti – neba ne bi bilo nazaj
če bi se svet postavil na glavo
nižje je, želodec, prežvekoval bronaste zobe
volka
do meja nog ni seglo nič razen rjovenja
rdečega medveda
če bi spregovorili, bi spregovorili v tišini
Iz zbirke Igrališče, Kihli 2016
[ Popoldan z J. L. Borgesom ]
Ta sem ki ve da se bori brez haska / kakor tisti, ki zaman zre v zlomljeno ogledalo / in vzvratno opazuje odsev svojega življenja
nenehno pišem isto pesem / pišem Itako ob tvojem ušesu da bi dojela koliko globlje je življenje kadar odzvanja v tišini
tisti sem ki ve da ni druge kazni razen pozabe, niti drugega oprosti, niti povratka / nekdo sem ki ni nihče / tisti ki je v vojni zmagal v vseh bitkah brez meča, samo s svojim molčanjem
tišina sem – odjek pozabljenja – nič.
[ Noč z Albertom Camusom ]
Vsako leto se na ta dan
spominjam tiste fotografije
ki sem jo posnel na pokopališču na Montmartru
osupnem ob temnem soju –
gostoti njegove energije, ki strjuje vesolje,
okrepi mojo misel na ljubljene ljudi
ki jih ni več ob meni
ugodna uganka mi spet pomaga
da doumem morfologijo stvari
razmišljam da vse na koncu pristane v tej črno-beli
fantazmagoriji s cvetočimi češnjami nad vrtnimi gredami
razmišljam o absurdnosti sveta
po drugi strani, si mislim, kako si lahko stavil na absurd
s toliko sonca v spominu?
_______
Iz zbirke Panji, Kihli 2021
Objavljene pesmi prevedla Lara Unuk
O prevajalki Lari Unuk
Lara Unuk je doktorska študentka novogrške književnosti in asistentka za novogrški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala je iz stare grščine in primerjalne književnosti. Prevaja prozo in poezijo iz nove grščine in poljščine ter v novo grščino. Prejela je študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete za diplomsko nalogo na temo stare grške komedije, leta 2020 pa nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko. Živi med Ljubljano in Solunom.