Unesco se je na letošnji svetovni dan knjige in avtorskih pravic osredotočil na domorodne jezike. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay ob tem izpostavlja, ‘‘da so knjige ključni nosilci dostopa, prenosa in spodbujanja izobraževanja.’’
“Knjige so v resnici ključni nosilci dostopa, prenosa in spodbujanja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij po vsem svetu.”
Pri Unesco ob letošnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic poudarjajo, da se je leta 2022 začelo mednarodno desetletje jezikov domorodnih prebivalcev, ki bo trajalo do leta 2032. Prav zaradi tega so se v Organizaciji združenih narodov (ZN) za izobraževanje, znanost in kulturo odločili, da bodo domorodni jeziki tema letošnjega svetovnega dneva.
Kot je Unesco zapisal na svoji spletni strani, je prednostna naloga ZN ohranjanje in spodbujanje jezikovne raznolikosti in večjezičnosti. Ob tem so dodali, da so domorodni in lokalni jeziki vključeni v listino mreže Svetovne prestolnice knjige, ki teži k manj togemu konceptu "knjige", saj priznava različne oblike literature, vključno z ustnim izročilom.
"Od skoraj sedem tisoč obstoječih jezikov – številni med njimi hitro izginjajo – večino govorijo avtohtona ljudstva, ki predstavljajo večji del svetovne kulturne raznolikosti. Združeni narodi ne določajo omejitev glede tega, kdo ali katere kulture se lahko imenujejo domorodne, vendar se številni zavedajo domorodnih skupnosti ali skozi izkušnjo lastne države, kjer prebivajo domorodna ljudstva, ali prek tistih, s katerimi delajo v tujini," so še zapisali pri Unescu.
Svetovni dan knjige in avtorskih pravic je Unesco prvič razglasil leta 1995. Datum 23. april je sicer uradno določen datum smrti književnikov Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara.
Poslanica generalne direktorice Unesca Audrey Azoulay
Foto: Didier Plovy
Knjige so eni izmed najznamenitejših predmetov na svetu in ta dan je posvečen prav njim.
Knjiga, ne glede na obliko, je bistveno sredstvo izobraževanja in vir znanja. S knjigami se učimo brati. Z njimi se obveščamo, zabavamo in razumemo svet. Knjiga je tudi izjemen način za odkrivanje svetov in likov, ki bi jih sicer težko spoznali - in še težje razumeli. Z ustvarjanjem pogovora med kraji in časi nam knjige omogočajo intimen dostop do drugačnosti ter spodbujajo medsebojno spoštovanje in razumevanje med posamezniki in kulturami. S knjigo se pot do drugega začne pri nas samih in se k nam tudi vrne. Kljub temu pa je za to, da bi knjige lahko razvile svoj polni potencial, nujno, da odražajo izjemno jezikovno raznolikost našega sveta.
Vsak pisni jezik prinaša poseben pogled na svet, poseben pogled na stvari in bitja, poseben način razmišljanja in čustvovanja. Veliki kenijski pisatelj Ngũgĩ wa Thiong'o je ob razlagi svoje odločitve, da bo pisal v jeziku Kikuyu, dejal, da sta izbira jezika in namen njegove uporabe osrednjega pomena za opredelitev ljudstva v odnosu do njegovega naravnega in družbenega okolja ter celo v odnosu do celotnega vesolja. Zato so Združeni narodi lani, da bi ohranili celovitost in raznolikost kultur in njihovih izrazov, začeli Mednarodno desetletje domorodnih jezikov. Cilj, ki ga pri tem zasleduje Unesco, je spodbujati te posebej ogrožene jezike ter tako zaščititi pravice in kulture avtohtonih ljudstev.