21. Slovenski dnevi knjige v Mariboru so se zaključili v znamenju "temne snovi", ki so jo osvetlili literati, kantavtorji, performerji, založniki in drugi gostje.
Letošnji festival 21. Slovenski dnevi knjige v Mariboru je zakorakal v drugo desetletje z nadvse intrigantno temo, ki nas navdaja s številnimi eksistencialnimi, filozofskimi, antropološkimi, jezikoslovno-strukturalističnimi pa tudi povsem fizikalno-astronomskimi vprašanji, ki jih je vsaj deloma izpostavila tudi pisateljica, novinarka in vsestranska raziskovalka Mojca Kumerdej, ki je v sredo, 25. 4., v mariborskem Lutkovnem gledališču razpirala teme svojih zbirk in romanov. Pred tem je tudi dodala ključ v časovno kapsulo, ki jo je ob dvajseti obletnici zasnoval kipar Jože Šubic, in si ogledala razstavo, ki so jo v Univerzitetni knjižnici Maribor pripravili Robert Repnik, Borut Gombač in Jerneja Ferlež, ki so s pomočjo “ukrivljenega” stekla in leč, infrardečih žarkov in odlomkov iz pisateljičinih del želeli obiskovalcem približati temno snov tako skozi lupo fizikalnega kot tudi literarnega spektra.
Temno snov namreč naše oko nikakor ne more uzreti, lahko pa jo zasluti na podlagi obnašanja svetlobe in “ukrivljenosti” prostora, ki se nahaja v njeni bližini. Ali kot bi lahko pripomnili psihoanalitiki Lacanove šole: temna snov je nekakšen epicenter, ki vzpostavlja simbolno-imaginarno mrežo označevalcev in označencev, a je človek ne more neposredno uzreti, lahko pa jo zasluti skozi svoje nočne more, tesnobo in primarne strahove, preko katerih se ji lahko tudi najbolj približa.
Mojca Kumerdej pred osrednjo fotografijo literarni razstave Temna snov / foto: Kristijan Robič
“80% vesolja sestavlja temna snov, 80% jezika sestavlja temna snov, ” je zapel mladi kantavtor Matic Ačko, sicer eden od članov mariborske pesniške slam ekipe in se tako navezal na rdečo nit festivala, ki so jo iz najrazličnejših kotov osvetljevali tudi drugi glasbeniki, pesniki, pisatelji, pripovedovalci in ulični performerji. Glasbenik in aktivist Miha Blažič -N’toko je na odru Prve gimnazije Maribor predstavil temno snov iz življenja izobražencev, prekarcev, migrantov in drugih marginaliziranih skupin iz obrobja družbe, o katerih je pisal v svojem prvencu Samoumevni svet, ter se navezal na ideološke vidike “ukrivljanja” podobe sodobnega sveta,v katerem manjka refleksije in samokritičnosti. Kantavtor in performer Elvis Berljak je vsako dopoldne otroke popeljal po ulični razstavi slikanice Ferdo, veliki ptič, avtorice Andreje Peklar, ter jim podajal nauke o prepletenosti ljudi, živali in okolja.
Pisatelj Vinko Möderndorfer je na Osnovni šoli Prežihov Voranc z bralnim nastopom pomagal odpreti življenjske teme, s katerimi so se osnovnošolci spopadali v okviru prebranih del iz bralne značke ter se skupaj z Gabrielo Babnik, Tadejem Golobom in Stanko Hrastelj na petkovem večernem branju ustavljal pri temnih plateh literature. Po večernem branju nas je s svojim nežnim glasom omamljala glasbena gostja Katjo Šulc s svojim triom, ki opoldne obogatila že otvoritveni dogodek festivala v Univerzitetni knjižnjici Maribor.
Pesnica Simona Kopinšek je na odru knjižnega sejma, ki se že tradicionalno odvija na Grajskem trgu, predstavila temno snov iz svoje nove pesniške zbirke Pajkodlak in kresnica, ilustratorka in pisateljica Alenka Spacal pa se je v pogovoru s Kopinškovo na Radiu Maribor predstavila svojo novo zbirko Kako ti je ime in se spraševala o doživljanju spola. O temni snovi literaturne produkcije je nenazadnje tekla beseda tako na radiu kot tudi na televiziji – medtem ko so se uredniki Aljoša Harlamov, Alenka Veler in Nela Malečkar v okviru radijske tribune pogovarjali o slabostih nereflektirane knjižne produkcije, so se gostje Orlando Uršič, Matej Mertik, Blanka Bošnjak in Petra Lesjak Tušek na Televiziji Maribor soočali s temnimi stranmi knjižne produkcije in problematizirali obstoj nevidnih snovi v literaturi.
Miha Blažič - N'toko na predstavitvi knjige Samoumevni svet / foto: Kristijan Robič
Tudi na Grajskem trgu je bilo ves čas živahno – sončni in izredno topli dnevi so na ulice prignali številne obiskovalce knjižnega sejma. Letos so lahko poleg stojnic mariborskih založb Litera, Pivec in MAUS obiskali tudi stojnice založb Družina, Malinc, Kud Sodobnost International, antikvariata Ciproš, Slovenskega gledališkega inštituta, Društva za informiranje o islamu, Nove univerze, Evropske pravne fakultete, Fakultete za državne in evropske študije, Fakultete za slovenske in mednarodne študije ter stojnico s knjigami Mea-e Valens in Maje Monrue.
Na odru so se vse dni festivala menjavali številni kantavtorji, med katerimi velja izpostaviti Andreja Vilčnika, Julijo Fajhtinger – Julie, Andreja Boštjančiča Rudo in glasbenika Sama Budno, ki je predstavil svoje nove skladbe ob spremljavi kitarista Rajka Marjanoviča. Poseben pečat so med obiskovalci pustili tudi interaktivno zasnovani literarni performansi. Drugi dan festivala so mimoidoči lahko preizkusili poezijski jubox, ki je pod taktirko Gorana Završnika in Juša Milčinskega na svojevrsten način interpretiral odlomke iz del Koseskega, Kosovela, Cankarja in Petre Kolmančič. Od ponedeljka do srede so se mimoidoči lahko preizkusili v sestavljanju verižne pesmi in na podlagi izžrebanih besed iz Cankarjeve Skodelice kave in Erotike ustvarili novo besedilo, ki je bilo razstavljeno na stojnici Mladinskega kulturnega centra, tik ob oblečenih knjigah, ki jih je zasnovala modna oblikovalka Suzana Rengeo.
Modna oblikovalka Suzana Rengeo pred razstavo oblečenih knjig / foto: Kristijan Robič
Letošnji festival je postregel z več kot sto dogodki, med katerimi velja izpostaviti pesniški turnir, ki ga vsako leto organizira založba Pivec, in na katerem je pesem pesnice in radijske novinarke Nine Dragičević prejela največ glasov tako s strani občinstva kot tudi strokovne žirije. Literati iz Makedonije, BIH, Hrvaške, Srbije, Slovenije in Bolgarije so v okviru 3. mednarodne pesniške olimpijade brali svoja besedila tako na odru knjižnega sejma kot tudi v Literarni hiši in v dvorani mestne četrti Melje, medtem ko so trije gostujoči književniki (Horst Schwebel, Karl-Heinz Symon, Ludwig Legge) iz pobratenega nemškega mesta Marburg nastopili v Salonu uporabnih umetnosti in se predstavili študentom Filozofske fakultete v Mariboru.
Na literarnem maratonu, ki poteka vsako leto na svetovni dan knjige, je v Salonu nastopilo več deset avtorjev, ki so obzirno prebrali le eno pesem ali krajši odlomek iz svojega proznega dela, piko na i pa je dodal irsko-škotski pesnik Rody Gorman, ki v Mariboru gostuje preko evropskega projekta Other Words, in ki je prebiral pesmi tako v irski kot v škotski galščini. Omeniti velja tudi otvoritveni dogodek festivala z glasbeno gostjo Katjo Šulc in nagovorom predsednika Društva slovenskih pisateljev Iva Svetine ter zaključni dogodek s pesniškim branjem Barbare Korun, Braneta Mozetiča, Željka Perovića in Toneta Škrjanca – vsi skupaj so predstavili svoje “arhetipe” temne snovi, s katero se spopadajo na dnevni bazi. Zaključek festivala je vendarle potekal v nekoliko bolj živahnem vzdušju, za katerega je poskrbel pesnik in pevec Rok Vilčnik s svojo novo skupino Simpatico, s katero je očaral občinstvo.
Zaključni koncert festivala s skupino Simpatico / foto: Marko Pigac
Čeprav smo temno snov lahko le osvetljevali iz najrazličnejših perspektiv in pod povečevalnim steklom recitirane, uprizorjene in uglasbljene literature motrili njene učinke, se je vendarle naselila v naše duše. Kdaj bo spet pokukala na površje, ne ve nihče … A festival 21. Slovenski dnevi knjige se do naslednjega leta poslavlja, hvala vsem sodelujočim za neponovljive miselne utrinke in literarne dogodke, ki se bodo za vekomaj zapisali v naš spomin ...
Galerija vseh utrinkov si lahko ogledate na tej povezavi.
Tekst: Miša Gams