Tokrat zakulisje odstira Eva Nađ, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov, ki na MKC Maribor skrbi za koordinacijo s platformo konS in njenimi partnerji ter organizacijo vsebin in aktivnosti, vezanih na omenjeni projekt.
Veliko je prigod, ob katerih se nasmehnem, ko pomislim nanje. Ko se v ekipi dobro počutiš in se počutiš varnega izraziti svoje mišljenje o strokovnih, kadrovskih, programskih, družbenih, aktualnih stvareh, veš, da si v zdravem okolju med dobrimi sodelavci. Veliko je sproščenih trenutkov: od skupinskega pustovanja, peke palačink za rojstni dan, vodenje delavnice izdelave naravnih balzamov za ustnice, priprave kvizov, skupinskih fotografiranj ali sodelovanj pri pripravi videev ob posebnih priložnostih, delavnic za zdravje na delu … Najbolj pa me veseli sprejetost in posluh do idej.
Tako je kolektiv MKC Maribor v letu, ko so se koronski ukrepi zrahljali, imel strokovno ekskurzijo v Prekmurje, v kraje, od koder prihajam.
Da je bil predlog sprejet, me je zelo veselilo, a hkrati pomenilo izziv, saj sem želela, da je program dovolj bogat, a ne prenatrpan – Prekmurje je res »tam skrajno ob robu«. Mislila sem si, če sodelavci že pridejo k nam, naj bo to en super izlet.
Foto: Boštjan Lah
Obiskali smo MIKK Murska Sobota, se ustavili v Bogojini v Plečnikovi cerkvi, Kodili v Markišavcih, v Dobrovniku pri Bukovniškem jezeru ter si v Lendavi ogledali zbirko Galerije-Muzeja Lendava ter izlet zaključili s kosilom.
A vrnimo se za trenutek k Bukovniškemu jezeru. Ko človek sliši zanj, pomisli na jezero, vodo, v kateri najverjetneje plavajo ribe, žabe polagajo svoj mrest, šaš raste na obrežju, jezero objema urejena sprehajalna pot, pa na neokrnjeno naravo … saj je večina tega bilo res, le jezero je imelo takrat posebno stanje – bilo je namreč suho. Ni ga bilo! Tisto leto so namreč obnavljali nasip, ki je puščal. Med drugim tudi zaradi krtov, vsaj tako pravijo. Ponudila se nam je edinstvena priložnost stopiti na dno jezera, kjer so bile vidne lupine školjk, pojavljale so se prve razpoke v presušenem mulju. Prav ta izkušnja je bila res izvrstna.
In cunja je na dnu morja ostala suha.
Bili smo ob pravem času na pravem mestu, lahko bi glede na takratno situacijo lahko rekli, da nam je uspelo nemogoče spraviti v mogoče.