Maja Stoporko: Ne sodi knjige po platnici

Tokrat zaveso v prigode zaposlenih odstira Maja Stoporko. Njena pisarna je nad pisarnami večine zaposlenih na MKC Maribor. Najpogosteje jo boste namreč srečali na recepciji Hostla Pekarna v drugem nadstropju upravne stavbe. Je prvo ime ekipe HOP, dolgoletna receptorka in od leta 2022 vodja Hostla Pekarna. Če želite prijetno prenočišče v Mariboru, najem sodobno opremljene predavalnice ali dogodek v živahno opremljeni jedilnici hostla, je Maja pravi naslov. Kot tudi za zabavne anekdote, povezane z gosti. Tokrat razkriva svojo prvo, ki se ji je vtisnila v spomin.

Ko sem pred enajstimi leti potrkala na vrata sejne sobe MKC Maribor, kjer so potekali razgovori za javna dela, si niti v sanjah nisem mislila, da bom dobila službo v svojem poklicu. Kaj šele, da bom delo receptorke v mladinskem hotelu z veseljem opravljala tako dolgo.

Boštjan Lah

Verjamem, da ima vsak na delavnem mestu kar nekaj anekdot, ki ostanejo v spominu za celo življenje. No, ko pa delaš z ljudmi (z gosti), je teh veliko več, ogromno več. Lepih in prijetnih, pa tudi nekaj tistih, ki so za pozabo.

Nikoli, ampak resnično nikoli, ne bom pozabila prihoda prve skupine, ki sem jo morala sprejeti.

Še zelo frišna na tem delovnem mestu, priznam, da me je malo skrbelo. Kako pri milem bogu naj čimprej prijavim toliko ljudi, da ne bodo na recepciji nezadovoljno predolgo čakali? Da ne bo pomote … nismo še imeli skenerja dokumentov kot danes. Vse podatke smo vnašali na roke … Belgijci … Van de … nekaj.

In pridejo … približno 25 njih. Po stopnicah. Eden za drugim. En večji od drugega in en močnejši od drugega. Usnjene jakne z našitki »FREE RIDERS«. Glasno se pogovarjajo v svojem, meni neznanem jeziku. Mislim, da sem za sekundo ali dve otrpnila potem pa pomislila: »Resno? Prav to? Glih jaz? Prav k meni?«

Po dveh sekundah sem jih s tresočim glasom pozdravila v angleščini, jih prosila za dokumente in prijazno opomnila, da bo vnašanje podatkov trajalo nekaj časa za kar se globoko opravičujem. »No problem« je bil odgovor s kar smešnim naglasom. Vzeli so svoje potovalke in se kot otroci lepo tiho posedli v jedilnico hostla in čakali … in čakali. Zelo potrpežljivo. Ko sem vse naredila sem jim razdelila ključe in osebne dokumente. Pri nas so bivali 2 noči. Najboljši gosti v vsej moji zgodovini dela v Hostlu Pekarna. Podarili so mi tudi belgijsko čokolado. Verjetno so opazili, da sem ostala čisto brez energije in da mi bo čokolada dobro dela.

Ne sodi knjige po platnici in ne ustraši se nobenega izziva, ki je pred teboj. Ti »veliki medvedki z mehko dušo« so prišli tudi naslednje leto in naslednje leto in leto za tem. Zelo prijazni in prijetni.  Vsako leto pridejo in vsako leto se sladkam s to njihovo vrhunsko čokolado. Ampak zdaj je več ne dobivam za povrnitev energije ampak zaradi prijaznosti in pa mogoče tudi zaradi hitrosti pri njihovih prijavah. Čeprav za to, je pa dandanes bolj zaslužen skener dokumentov.

Ze zijn geweldig!