Maribor je ne glede na svojo majhnost kulturno zelo pestro mesto. Kako življenje v Mariboru doživljajo ljudje, ki so se k nam preselili iz bližnjih ali daljnih krajev, kaj jim je tukaj najbolj všeč, na kakšne ovire so naleteli pri selitvi v Maribor in zakaj je bilo vredno vztrajati, pa si boste lahko prebrali v obliki Medkulturnega bloga. Tokrat smo se pogovarjali s pripadniki Iranske skupnosti, ki so nam pobližje predstavili najpomembnejši perzijski praznik nauruz - pričetek pomladi.
Iran, ki je bil do leta 1935 znan pod imenom Perzija, ima zelo dolgo in bogato zgodovino ljudskih običajev. Čeprav je danes večinoma praznovanj v Iranu povezanih z islamom, pa se je iz preteklosti ohranil najpomembnejši perzijski praznik nauruz, s katerim obeležijo začetek pomladi. To je praznik, ki ga ne praznujejo samo v Iranu, ampak tudi v številnih mejnih državah, saj je pomemben na celotnem območju nekdanje velike države Perzije. Tako smo se v okviru Medkulturnega bloga pogovarjali z nekaterimi Iranci, ki živijo v Mariboru.
Kaj je posebnost vašega novega leta?
Novo leto praznujemo že vsaj 3000 let, zato je pomemben del naše tradicije in najpomembnejši praznik v Iranu, ki ga spremljajo številni običaji in obredi. Posebnost našega novega leta je ta, da se datum in ura praznovanja vsako leto malo spremenita. Novo leto imenujemo nauruz, kar v prevodu pomeni nov dan.
Kdaj boste novo leto praznovali v letu 2020?
Nauruz lahko praznujemo tako 20. kot 21. marca, saj naznanja prihod pomladi, celotno praznovanje pa poteka 13 dni. V Iranu bomo dočakali naslednje novo leto 20. marca 2020 ob 03:50.
Kako se pripravite na praznovanje?
Vse se začne s čiščenjem pred začetkom novega leta. Običajno gre za pranje preprog, barvanje hiše ter čiščenje dvorišča in podstrešja. Za praznovanje si kupimo tudi nova oblačila in veliko spomladanskih rož, predvsem hijacinte in tulipane. V Sloveniji sem videla, da prodajate božično žito, mi pa to žito sadimo za novo leto.
Kaj pa sledi čiščenju?
Čiščenju sledi Festival ognja (Chaharshanbe Suri). Del obreda je prižiganje kresov, hoja čez žerjavico in prižiganje ognjemeta. Pri tem se poje pesem: »Moje rumeno je tvoje, tvoje rdeče je moje …«. S pesmijo prosimo ogenj, da odnese probleme in bolezen ter jih zamenja s toplino, zdravjem in energijo. V državi je pravo obsedeno stanje.
Na predvečer zadnje srede pred novim letom, se otroci in mladostnimi zamaskirajo in gredo od hiše do hiše ter zbirajo sladkarije in druga darilca. Tudi v Iranu otroke obišče Božiček, ki pa pri nas nosi ime Amu Nauruz. Stric Nazuruz pa ni nikoli osamljen, saj ga vedno spremlja navihan in pojoč Naneh.
Praznovanje zaključimo 13. dan po novem letu – Sizdah bedar, ko se odpravimo z družino v naravo in uživamo na pikniku. Značilne za ta dan so tudi šale, ki si jih pripovedujemo, kar močno spominja na slovenski 1. april.
Kaj pa je nepomembnejši del obreda?
Del običaja je priprava novoletne mize, na katero naložimo sedem stvari, ki se začnejo na črko S. To so: kovanci (sekke, simbol bogastva, tega kar smo zaslužili s svojim delom), jabolka (sib, simbol zdravja), perzijska začimba Ruj (sumac), hiacinta (simbol), česen (sir, simbol zdravja), žito (sabzeh, simbol narave), kis (serke, simbol zadovoljstva s tem, kar imamo). Na mizo pa postavimo še nekaj drugih predmetov: ogledalo, svečo, pobarvana jajca, sveto knjigo ali pesniško zbirko – recimo Hafisove pesmi.
Pomembni del obreda je tudi hrana in pijača. To je čas, ko veliko jemo in zelo dobro. Veliko pa se tudi obiskujemo, obiskati moraš vse sorodnike. Kot zanimivost lahko povem, da rečemo obiskovalcu, ki ostane na obisku dolgo časa (lahko govorimo tudi o tednih), da je dežnik.
Ali je kakšna razlika pri praznovanju nauruza v Sloveniji?
Nauruz praznuje več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu. V Iranu praznujemo običajno tako, da je skupaj cela družina. Zberemo se in gremo k starim staršem, kjer skupaj kuhamo in pripravljamo hrano. V Sloveniji sem z družino, zato praznujemo sami doma. Praznovanje je veliko krajše in ne traja 13 dni, v času novega leta pa prav tako pripravimo prt in nanj položimo sedem stvari. Teh sedem stvari običajno ne najdemo v Sloveniji. Nekatere smo kupili v iranski trgovini v Avstriji, vendar nimamo vedno vseh reči, zato nekatere dodamo, kot so sladice, sadje in iranski čaj.
Želita še kaj dodati?
Opazila sem, da je veliko običajev, ki jih poznate tudi v Sloveniji – obdarovanje za božič in obisk Božička, barvanje jajčk za veliko noč, šale za prvi april, prižiganje kresov za 1. maj, spomladansko čiščenje in zagotovo še kaj – del tudi praznovanja našega novega leta, vendar so pri vas običaji razporejeni čez vso leto, mi pa smo jih razporedili v 13 zaporednih dni. Zato pa potrebujemo po teh 13. dneh, veliko počitka.
Več o nauruzu si lahko ogledate na https://youtu.be/on9KQ5UTq4U.
foto: Katzenfee50 (Pixabay)