MKC Črka in MKC Maribor predstavljamo najnovejšo obogatitev cikla Videopoezije - delo Bodi moj ekran, v sklopu katerega sta moči združila Rok Vilčnik in Jože Slaček.

Mladinski kulturni center Maribor je od leta 2011 sproduciral 25 kratkih video del v okviru programa Videopoezija MKC Črke. Pri delih gre za umetniško povezovanje sodobne slovenske poezije z video deli umetnikov različnih profilov, oboje pa je nadgrajeno z zvočno ali glasbeno opremo. Video dela so gostovala na festivalih doma in v tujini, izbrana dela so bila leta 2018 tudi predstavljena na pregledni razstavi slovenske videopoezije Poezija potrebuje ogledalo v organizaciji zavoda za sodobno umetnost SCCA.

Nova produkcija, ki jo predstavljamo v času, ko smo v Sloveniji še vedno v izolaciji zaradi virusa covid-19, je nastala v koprodukciji z zavodom Naključje 7 (projekt ARlibris) v sezoni 2019/2020 in združuje dva uveljavljena mariborska umetnika, oba vsestranska ustvarjalca na več področjih. Produkcijo si je mogoče ogledati na kanalu Mladinskega kulturnega centra Maribor na aplikaciji YouTube na tem naslovu, celoten arhiv Videopoezije pa najdete na tej povezavi.

O AVTORJIH

Jože Slaček je ustvarjalec na področju videa, animacije in multimedije, ki deluje tudi kot mentor, organizator in producent. Z videom in risanim filmom se redno ukvarja od leta 1989, ko je realiziral svoj prvi video spot, v galeriji Media Nox pa je od konca osemdesetih izvajal niz projekcij slovenskih in tujih video umetnikov. V začetku devedesetih se začne posvečati računalniški umetnosti, ko organizira več nizov projekcij in predstavitev v okviru programa Virtualna resničnost in kasnejši niz Teorija sodobne umetnosti. Prvi v Sloveniji redno izvaja dejavnosti s področji intermedijskih umetnosti (od leta 1993), organizira predavanja, projekcije, razstave in festivale. Je inicijator mednarodnih festivalov računalniških umetnosti v Mariboru, prvi leta 1995. S svojimi videi je samostojno nastopal v Italiji, Avstriji, Srbiji in Črni Gori, na Hrvaškem in po Sloveniji. Sodeluje z različnimi medijskimi umetniki, slikarji in kiparji, glasbenimi skupinami in literati, ter v programu Odprti studio pomaga pri nastajanju študentskih in dijaških del.

Rok Vilčnik (ustvarja tudi pod psevdonimom rokgre) je pisatelj, pesnik, dramatik, režiser, scenarist, dramaturg in tekstopisec, rojen leta 1968, živi in ustvarja v Mariboru. Prepoznan je kot eno najvidnejših imen sodobne slovenske dramatike. Redno se uvršča na sezname nominirancev za Grumovo nagrado, trikrat pa je že bil nagrajen s to prestižno lovoriko in sicer v letih 2000, 2008 in 2016. Leta 2004 je osvojil Žlahtno komedijsko pero za najbolje napisano komedijo Pavlek, ki je zmagala tudi na Festivalu monodrama Ptuj 2004. Za prvo zbirko dram Ameriška trilogija je leta 2014 prejel Glazerjevo listino, nagrado mesta Maribor za posebne umetniške dosežke na področju kulture.

Rok Vilčnik rokgre je tudi avtor pesniških zbirk Sanje (samozaložba, 1994), Pogrešanke (Locutio, 2004) in Zdravilo za Ano (Litera, 2015). Tri njegove drame so izšle pod naslovom Ameriška trilogija (Litera, 2013), v knjižni obliki z naslovom Drame so nedavno izšla njegova novejša dramska besedila pri založbi Sodobnost, je avtor številnih radijskih iger ter prozaist; izdal je roman Mali ali Kdo si je živlenje zmislo? (Mariborska literarna družba, 2001) in eksperimentalno novelo Deset let razmišljanja (Litera, 2005). Pomemben del njegovega opusa je namenjen tudi otrokom in mladim, ki jim je med drugim namenil Vesoljne pravljice (Locutio, 2001) in dve lutkovni igri Čombo, sončni kralj (Aristej, 2004) in Babica marmelada (Aristej, 2006). Doslej je doživelo premiero že več kot 30 njegovih gledaliških tekstov, doma in v tujini. Je eden od scenaristov najuspešnejše slovenske humoristične televizijske serije Naša mala klinika ter serij Lepo je biti sosed, Trdoglavci, Ena žlahtna štorija in drugih. Pisec glasbenih besedil (Severa Gjurin, Neisha, Bilbi …) in ustanovitelj glasbenih skupin Patetico, Papir, Pliš in Simpatico.

BODI MOJ EKRAN

Bodi moj ekran in jaz bom tvoj kabel za večnost.
Pritrdil se bom nate kot vesolje na svoje širjenje.
Okitil te bom z vsemi svojimi pritoki in veletoki in vžgal vate svoji končnici.

Očistil ti bom obraz z jedko raztopino samospoznanja.
Meditirala bova v srhljivi navzočnosti vojne dveh civilizacij.
Prekrokala bova jutro v družbi pozabljenih mikroorganizmov.

Laskal ti bom s samo sebi kompatibilnim otroškim pecivom.
In ti pripeljal dalajlamo na vrvici, da ti ustvarja mandale za srečo.

Bodi moje okno vase, moja zaslepljena praznina niča in moj politični pogled na težko okrevanje svetlobe.