Med skupno kar 32 prijavami, ki so prispele na naš natečaj za najboljši prevod pesmi iz emojščine v slovenščino, je komisija v sestavi Petre Kolmančič, Tonje Jelen in Nine Medved izbrala tri mlade pesnike, ki so si prislužili uvrstitev v ožji izbor natečaja. To so Eva Šket iz Celja, ter Matic Ačko in Tom Veber iz Maribora.
Ob tej priložnosti objavljamo njihove prevode in predstavljamo njihovo ustvarjalno pot. Na svetovni dan knjige, 23. aprila, pa boste lahko slišali njihove interpretacije prevodov, katerim bo sledila razglasitev najboljšega oz. najboljše, zato spremljajte našo spletno stran za več informacij!
FINALISTI NATEČAJA
EVA ŠKET
Nenaslovljena pesem
Čemu se jeziš, ogoljufani najstnik?
Si sit učenja irelevantnih piscev irelevantnih knjig?
Si utrujen od konstantnega sestavljanja karakterja − iz dneva v dan skozi rožnate travnike in črna brezna?
Si ljubosumen ob pogledu na nekoga, ki premika gore in prinaša svetu svetlobo za vsakim dežjem?
Si naveličan poslušanja latinščine med štirimi zidovi kockaste učilnice, ki ne prepušča krikov?
Primanjkuje ti kisika,
nagon pa te poganja svobodi v naročje.
Kakor divja lisica želiš občutiti moč narave, se potikati po skrivnostnih gozdovih in spoznavati nove jame, potoke in preplezati skale.
Si jezen, ker so ti pripisali napačno vlogo?
Ti živiš v potencialni prihodnosti, priklenjen na naprave, telefone ... in tekanje brez glave skozi črna brezna.
Ustavi se,
čeprav te je strah, da se boš pogreznil.
Vzemi skiro in odrini na pot, čeprav polno razpotij, ki sekajo tvoje želje in se nadaljujejo po svojem tiru.
Kdo ti je rekel, da moraš samo eni slediti?
Dve si postavi za cilj, kmalu pa boš dodal tretjo in ugotovil, da imaš voljo še za četrto.
Če te štirje zidovi kockaste učilnice ne zadovoljijo, si ustvari nove.
Posadi svoj travnik rož.
Premikaj sebi primerne gore.
Zadovoljni so tisti, ki se po svoji volji ravnajo in sledijo srcu, ostale pa pot vodi naravnost v črno brezno.
foto: osebni arhiv
O EVI ŠKET
Moje ime je Eva Šket. Rodila sem se 8. 11. 2003 v Gorici pri Slivnici v devetčlanski družini. Obiskovala sem Osnovno šolo Slivnica pri Celju, nato sem se vpisala na Gimnazijo Celje – Center. Sem dijakinja 2. i-razreda, umetniška gimnazija ─ likovna smer. Moja literarna pot se je začela v osnovni šoli s pisanjem knjige, skrivoma, zase, pisanje knjige sem po vstopu v srednjo šolo opustila.
V prvem letniku sem začela intenzivneje pisati poezijo, kratke zgodbe in snemati filme. Sodelovala sem na različnih literarnih natečajih, ki jih razpisujejo različna društva, centri za mlade, univerze idr., in na šolskih natečajih. Letos sem že drugič sodelovala na natečaju Naj kratka zgodba GCC in v literarni reviji GGC ─ Podstrešje, lani s haikuji, letos s poezijo. Dela so bila izbrana za objavo.
Pesmi velikokrat upodobim z ilustracijo, te so že bile del študijske razstave likovnih del umetniške gimnazije ─ likovna smer v Osrednji knjižnici Celje, Centru sodobnih umetnosti Celje in v Likovnem salonu Celje.
S scenariji in režijo sodelujem kot del filmske ekipe na tekmovanjih, kot so: Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu, srednješolskem festivalu kratkega filma Videomanija in drugih festivalih kratkega filma.
Za filme sem bila nagrajena z zlatim državnim priznanjem, srebrnim državnim priznanjem in nagrado občinstva.
MATIC AČKO
Integralne sestavine
Bes je integralna sestavina tega narativa
vendar sam vidiš ven
sonce vzhaja tudi brez ubijanja
gore so tudi brez dokapitalizacije
v Tokiu in v Parizu ponoči slišiš
iste sunke vetra
in veš da izdihuje umirajoči led
svoboda je še zastonj v naših ustih
a si svoboden le še na selfiju
sredi neke poimenovane označene divjine
ko za hip ni drugih hipsterjev
tečeš le še za imidž
premikaš se le še na elektriko
inverzija smiselnega
elegantno diskreditira vse dokazljivo
logično, otipljivo
številke te matrike migotajo v
nenehnem spreminjanju
in para-zadovoljni postajamo
v praznini cinizma
ki jo je pustila smrt naivnosti
foto: osebni arhiv
O MATICU AČKU
Rojen sem bil decembra 1991 v novorojeno Republiko Slovenijo. Obiskoval sem II. gimnazijo Maribor ter končal dodiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani kot diplomirani industrijski oblikovalec. Leta 2018 sem zaključil magisterij iz oblikovanja izdelkov na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Istega leta sem odprl tudi svoje podjetje in zdaj delam kot samostojni oblikovalec ter fotograf.
Od nekdaj me je privlačila umetnost; različna področja in panoge umetnosti, preplet teh panog in nove mikro-zvrsti ter drobci invencije, ki nastajajo znotraj teh prepletov. Risanje je bila moja vstopna točka. Danes se ukvarjam s produktnim in grafičnim oblikovanjem, fotografijo in videom, glasbo, plesom ter pisanjem poezije in kratke proze. Poezijo sem pisal že v osnovni in srednji šoli. Prve resnejše pesmi sem napisal po končani diplomi, moje zadnje in najbolj plodno obdobje pa je nastopilo, ko sem se pridružil kolektivu Slam zverine. Vsi moji daljši pripovedni poizkusi so ostali nedokončani.
TOM VEBER
Korespondenca sodih števil
Pride dan ko postaviš noge na zemljo
sesedeš se sam vase
iz žepov streseš puzzle
take ki jih je včasih nosil
stric iz Avstrije
ponošene knjige
ki želijo v druge roke
v druge nahrbtnike
pred tvojimi očmi
se nebo oblači
v nove odtenke odhajanja
gore so tiho
poslušaš predenje lakote
kotaleč se čez dolino spominov
na odprto morje
kamor naplavlja drobne kocke luči
veš da nisi svoboden
volkovi tulijo globoko v noč
ko se dotikaš
udrihaš po človeku
ki ti je tako tuj
v sobi so slike
na njih so igrala in skiroji
iz otroštva
prosim ne sprašuj me
če bi danes raje v levo ali desno
naprej ali nazaj
ne vem
štejeva do štiri
zmeraj štejeva do štiri
ko so najine veke
suhe in težke
ko počasi
zdrsneva v
nič.
foto: osebni arhiv
O TOMU VEBRU
Tom Veber (Maribor, 1995), pesnik, performer, vizualni umetnik. Kot igralec/plesalec je nastopal v gledališču Glej, PTLju, Kino Šiška, Klubu Tiffany in v English student theatre. Kot pevec je sodeloval s pevskimi zbori Sankofa, Beegesus, APZ Maribor, APZ Tone Tomšič. Poezijo objavlja v Poetikonu, Dialogih, Mentorju, Literaturi in Apokalipsi. Sodeluje na pesniških slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je zmagovalec Pesniške olimpijade 2018, uvrstil pa se je tudi v finale Pesniškega turnirja 2019. Je prejemnik štipendije za perspektivnega ustvarjalca na področju leposlovja pri Javni agenciji za knjigo 2019. Njegove pesmi so bili objavljene na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Afriki, Rusiji in na Kitajskem. V sklopu festivala Slovenski dnevi knjige je organiziral LGBT literarni večer v Mariboru z naslovom Mlada slovenska lezbična in gejevska literatura s Suzano Tratnik. Izdal pesniško zbirko Točka preloma (2019). V letu 2019 je postavil razstave Brstenje, Stičišča, Visok polet s teboj in Molekule trenutkov kjer se je ukvarjal s prostorsko postavitvijo poezije.
