Del zaposlenih na MKC Maribor se je udeležil akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, je potekala v organizaciji Ekologov brez meja. V le nekaj klikih smo očistili dobrih 43 gigabajtov podatkov na naših službenih računalnikih, telefonih in predalih elektronske pošte. Akcija sicer traja do 16. marca.
Na kolegiju zaposlenih MKC Maribor smo se seznanili z akcijo Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov in načinom, kako lahko sodelujemo, potem pa smo se lotili čiščenja: preverili smo elektronsko pošto ter količino podatkov na službenih računalnikih in telefonih. Podatke smo nato sporočili Ekologom brez meja in izvedeli, da je približen odtis naših izbrisanih podatkov 9092g CO2 na leto, kar si lahko predstavljamo kot 50 kilometrov, prevoženih z avtomobilom, ali pa predalava 12,6 litrov mleka. Ob tem smo sklenili, da se bomo čiščenja digitalnih odpadkov lotili vsaj enkrat na leto.
Kako uspešni smo bili pri čiščenju digitalnih odpadkov na državni ravni, bodo Ekologi brez meja sporočili 16. marca 2024 po 16. uri.
več o akciji
Vsako leto internet in njegovi podporni sistemi proizvedejo 900 milijonov ton CO2 in nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Po različnih ocenah naj bi digitalne tehnologije, vključno z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji, prispevale k 4-5% svetovnih izpustov toplogrednih plinov v 2023, njihov delež pa zraste za približno 6 % na leto. To je že več izpustov, kot jih proizvede letalski promet. In kot opozarja Gerry McGovern v knjigi World Wide Waste:
»Digitalno je fizično. Digitalno ni zeleno. Digital stane Zemljo. Vsakič, ko prenesem e-pošto, prispevam h globalnemu segrevanju. Vsakič, ko tvitam, iščem, preverjam spletno stran, ustvarim onesnaženje. Digitalno je fizično. Ti podatkovni centri niso v oblaku. Na kopnem so v ogromnih fizičnih zgradbah, polnih računalnikov, lačnih energije. Zdi se nevidno. Zdi se poceni in brezplačno. Ni. Digital stane Zemljo.«
Ogljični odtis digitalnih aktivnosti se nanaša na količino toplogrednih plinov, ki jih povzročajo dejavnosti na internetu, vključno z brskanjem po spletu, pošiljanjem e-pošte, uporabo socialnih omrežij, prenosom datotek, gledanjem spletnih videoposnetkov itd. Digitalne storitve in infrastruktura, kot so podatkovni centri, omrežja in strežniki, zahtevajo veliko električne energije, kar povečuje njihov ogljični odtis.
Poraba električne energije: Podatkovni centri, kjer se shranjuje in obdeluje velika količina spletnih podatkov, zahtevajo veliko električne energije za delovanje strojne opreme, hlajenje in vzdrževanje.
Podatkovna povezljivost: Prehod podatkov prek omrežij, zlasti preko brezžičnih omrežij, zahteva električno energijo. Večji podatkovni promet pomeni večjo porabo energije.
Algoritmi in obdelava podatkov: Zapleteni algoritmi in obdelava velike količine podatkov zahtevajo zmogljive računalniške sisteme, ki porabijo več energije.
Zasnova programskih rešitev: neučinkovitost pomeni višjo porabo naravnih virov ter večjo potrebo in hitrejše trošenje strojne opreme.
Vzorci uporabe: različni načini uporabe enih in istih digitalnih rešitev imajo lahko zelo različne ogljične odtise.