Mladinski kulturni center Maribor je v okviru 27. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) v sodelovanju s petimi slovenskimi izobraževalnimi institucijami (Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Pedagoško fakulteto Maribor ter Akademijo za vizualne umetnosti AVA iz Ljubljane), objavil poziv k prijavi študentskih intermedijskih umetniških projektov za študentsko nagrado festivala MFRU 2021.
Na poziv so izbrane izobraževalne institucije lahko prijavile največ tri projekte, ob tem pa so imeli študentje tudi možnost samostojne prijave.
Na poziv se je s svojimi projekti prijavilo 11 študentov: Iris Čeh, Olena Potočnik, Nika Tomažič, Ivana Kalc, Vasily Kuzmich, Doroteja Dolinšek, Hana Zadnikar, Rok Roundi – Neja Berger, Eva Hercog in Jaka Kosmač.
Štiričlanska komisija v sestavi Aleksandra Saška Gruden, Ida Hiršenfelder, Miha Horvat in Igor Štromajer je izbrala tri najboljše, ki jim pripadajo tudi denarne nagrade ter možnost predstavitve projektov v galeriji Media Nox v mesecu oktobru okviru festivala MFRU.
Glavni nagrajenec dobi tudi možnost samostojne razstave v galeriji Media Nox v letu 2022.
Nagrajeni študentje so:
VASILY KUZMICH (AU UNG) – 1. nagrada za študentsko delo na 27. MFRU
OLENA POTOČNIK (AVA)
DOROTEJA DOLINŠEK (ALUO)
Obrazložitve in predstavitve avtorjev
Vasily Kuzmich
Projekt Burja, dih vetra
2020/2021
Akademija umetnosti Univerza Nova Gorica
1. nagrada za študentsko delo na 27. MFRU
Projekt Burja, dih vetra, Vasilyja Kuzmicha, študenta Akademije umetnosti Univerze Nova Gorica, ki ga avtor razvija v sklopu svojega diplomskega dela, kaže na zrelo in obenem kompleksno premišljevanje ter poglobljen pristop k aktualnim problematikam.
V zvočno meditativni instalaciji avtor idejno izhaja iz lokalnega vremenskega pojava - burje, kot zvočnega/melodičnega pojava. Čeprav burjo poznajo na večini celin, je verjetno njeno najbolje raziskano območje prav v naši bližini, na Jadranu. Avtor, skupaj s Tajo Trobec, glasbeno terapevtko, s prepletanjem dosežkov sodobne tehnologije, matematike, fizike in metafizike ter tehnik dihanja, ustvarja stanja, ki gledalca/poslušalca vodijo na nivo odmaknjen od vsakodnevnih težav.
Pri tem izstopa avtorjev razmislek o človeku v post-pandemičnem času, ki je ločen od drugih, od sebe in od narave. Melodičnost naravnega pojava - burje - ponudi kot novo izkušnjo, in skozi večplastnosti odpira vprašanja soodvisnosti in vzajemnosti človeka ter narave. Instalacija, ki je terapevtsko naravnana obenem izkazuje znanja iz različnih področij. Avtor v njej s subtilnostjo občutenja naravnih pojavov, mislijo na krhkost človeškega življenja obenem pa z izrazno-tehnološko preciznostjo, izkazuje sposobnosti empatije, zvočne dojemljivosti in kompleksnosti razmišljanja.
Avtorju želimo uspešno izpeljavo diplomskega dela, ter ustvarjalnega navdiha pri postavitvi v Galeriji Media Nox. Verjamemo, da bo izbrani projekt zanimiv za širšo javnost in uporaben v različne, tudi terapevtske namene.
Biografija
Vasilij Kuzmich je umetnik, rojen v središču Ukrajine, v mestu Kirovograd. Diplomiral je na Grekovi umetniški šoli na Fakulteti za kiparstvo, Odessa. Več let je kot samostojen umetnik delal v svoji delavnici in ustvarjal skulpture.
Leta 2019 je sodeloval na skupinski razstavi v umetniški galeriji Invogue. Istega leta se je vpisal na Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer trenutno študira v 3. letniku diplomskega študija smeri Novi mediji. Med študijem se udeležuje tudi seminarjev programa 3 MAST – Magisterij iz umetnosti, znanosti in tehnologije.
Leta 2019 je sodeloval tudi na delavnici Hacking Slotmachines na Pixxelpointu – mednarodnem festivalu sodobne umetnosti s sintetizatorjem, ki ga je naredil iz igralnega avtomata, ki reagira na zvok. Kasneje je sodeloval pri projektu TV Free Europe ter na delavnici Mappig the Local v Budimpešti (na spletu). Njegovo delo »Unanimous« je bilo predstavljeno na »Hybrid IA” MAST. Decembra leta 2020 je sodeloval na Sajeta Continuum festivalu umetnosti in glasbe. Marca 2021 pa se je udeležil ustvarjalnih delavnic “OUR HOUSE HAS NO DOOR” Cres Croatia z delom “Movement of Motion” Video art.
Aprila 2021 je sodeloval v delavnici dokumentarnega filma »Telling Stories for Real«, kjer je ustvaril dokumentarec "Tri reke".
Vasily Kuzmich, Projekt Burja, dih vetra
Olena Potočnik
Projekt Bloodthorn / Krvavi trn
2019 -
AVA – Akademija za vizualne umetnosti, Ljubljana
Delo uporablja formo prvoosebne video igre, pri čemer naslavlja pomembno temo družinskega nasilja oz. “nevidnega” nasilja nad otroki, še posebej za zaprtimi vrati. Igralke morajo, da bi rešile problem, zavzeti aktivno pozicijo in dejavno poseči v dogajanje, pri čemer uporabljajo svoje lastne izkušnje, čustva, taktike in strategije. Soočanje s spominom na lastno otroštvo in njihove takratne travme pomaga igralkam video igre rešiti glavnega junaka ter ga pripeljati iz konstantnega kroga nasilja.
Delo je vizualno in zvočno domišljeno in specifično. Posebej izpostavljamo konceptualno odločitev avtorice za tridimenzionalno modeliranje temačnega, morbidnega, monokromatskega okolja, ki postavlja vsebino v odgovarjajoči kontekst in deluje vizualno koherentno. Delo ne moralizira in ne romantizira, ampak z obliko, ki ustreza vsebini, spodbuja miselno in siceršnjo angažiranost sodelujočih, veča njihovo družbeno odgovornost, senzibilnost in empatijo ter tako naslavlja pereč, resen in dolgotrajen problem sodobne družbe, ki ni vezan zgolj na nasilje za zaprtimi vrati, ampak ga na večih točkah tudi presega. S svojo podobo in indie pojavnostjo je privlačno tudi za mlajše igralke, zajema pa občinstvo vseh starosti. Gre za dobro premišljen koncept, za katerega si želimo, da bi našel pot tudi do širšega občinstva. Precej številčna ekipa sodelavk in soavtoric video igre Bloodthorn / Krvavi trn obeta natančno in podrobno izdelan projekt, ki lahko na razstavi MFRU 2021 najde prepoznavno, izstopajoče mesto.
Avtorici in njeni ekipi želimo veliko poguma in neizprosne ostrine.
Biografija
Olena Potočnik se je rodila 21.12.1983 v mestu Gorlovka, v Ukrajini. Leta 2005 je prišla v Slovenijo. Od takrat je obiskala nekaj tečajev slikanja v Ljubljani, ter kot samouk začela slikati svoja dela. Imela je dve razstavi skupaj s Simono Kokalj. Prvo spomladi 2013 v Galeriji Vžigalica in drugo pozimi istega leta v kulturnem centru Tobačna 001. Obe razstavi sta bili dobrodelne narave. Po razstavah se je začela ukvarjati z digitalno umetnostjo. Najprej z 2D in nato s 3D. Med letoma 2014 in 2016 je občasno sodelovala s TSS Produkcija d.o.o. in izdelovala digitalno vsebino za njihove projekte.
Leta 2015 se je vpisala na spletne pouke CGTarian, kot CG generalist (3D). V študijskem letu 2017/2018 se je vpisala na AVA - Akademijo za vizualne umetnosti v Ljubljani. Med letoma 2018 -2020 je sodelovala na skupinskih razstavah; AVA10, AVA11 ter AVA12.
Trenutno končuje prvi letnik podiplomskega študija na AVA. V prihodnosti, po končanem podiplomskem študiju, se želi profesionalno ukvarjati s 3D računalniško umetnostjo, bodisi z izdelavo video iger, izdelavo augmented reality in virtual reality vsebin, izvedbo real-time interaktivnih projektov itd.
Olena Potočnik, Projekt Bloodthorn
Doroteja Dolinšek
Projekt Postplanetary state of being
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerza Ljubljana
Avtorica bo simulirala jalove pogoje v Marsovem regolitu ter v rastni sondi - klinostatu, napravi, ki z vrtenjem izniči učinke gravitacijske sile, ustvarila gravitacijo, ki je na rdečem planetu skoraj trikrat manjša od Zemljine. Prhko in neplodno kamenino bo oplemenitila z dovajanjem lastnih plodnih potencialov; z dovajanjem svojih telesnih tekočin in roževine (menstrualne krvi, urina, las) bo ustvarila hranilne pogoje za rast in vzdrževanje klic soje v brezgravitacijskem prostoru.
Avtoričin postopek preverjanja zastavljenih vprašanj pri razvoju dela Postplanetary state of beings, je izjemno osredotočeno na materialno in tehnično izvedbo koncepta. Vprašanja, ki jih avtorica zastavlja, sicer razpirajo široko paleto perečih razmerij na Zemlji, vendar se avtorica ne zaplete v vrednostne sodbe glede kolonizacije rdečega planeta, temveč poskuša odprto razmišljati o simbiotični vzajemnosti, povezanosti in soodvisnosti bitij za obstoj v vesolju, v katerem se nahaja tudi Zemlja. Dotakne se tako vprašanja proizvodnje kmetijskih monokultur kot tudi kulturnih tabujev in predsodkov, pri čemer z biološkim gradivom ravna z vidika njihove kemične sestave in ne kulturnih predikatov, kar prepoznamo kot izjemno zrelo in drzno odločitev.
Prepričani smo, da bo prototipna predstavitev tega kompleksnega projekta, ki se bo zaključil decembra letos, zanimiva za javnost že dva meseca pred njegovo končno realizacijo.
Avtorici želimo uspešno prototipno izvedbo kot tudi pozitivne rezultate nadaljnjih eksperimentov.
Biografija
Doroteja Dolinšek se je rodila v Kranju, leta 1994. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer je obiskovala smer industrijskega oblikovanja, je šolanje nadaljevala na Akademiji za lepe umetnosti v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia). Oktobra 2019 je pod mentorstvom profesorja Gianluigija Belluccija diplomirala iz slikarstva. Študij druge stopnje nadaljuje na programu Video in novi mediji na Akademiji za likovno umetnosti in oblikovanje v Ljubljani, ki ga vodita profesorja Sašo Sedlaček in Robert Černelč.
Izbor razstav in sodelovanj: Zavod Kersnikova, Galerija Kapelica (Ljubljana) Maggazini del Sale (Benetke), Layerjeva hiša ( Kranj) Center za sodobne umetnosti (Celje), Galerija ArtStays (Ptuj)...
Doroteja Dolinšek, Postplanetarne relacije