#MKCblog vas vsaka dva tedna vabi, da pokukate v “zaodrje” dogajanja na MKC Maribor in pobližje spoznate nas, naš vsakdanjik ter izzive in razmišljanja, s katerimi se srečujemo v sklopu našega dela. Aktualni #MKCblog je ob pripravil Darjan Lorenčič, ki te dni končuje njegovo profesionalno pot v Hostlu Pekarna in se že pridno pripravlja na nove izzive.
Prav neverjetno je, da je minilo že približno leto od mojega zadnjega bloga, ko sem pisal o izzivih, s katerimi smo se soočali vsi z vrnitvijo v t.i. »novo normalnost«. Kakor hitro je prišla, tako hitro je tudi minila. Uživali smo ob soncu, nosili maske v zaprtih prostorih in na javnih prireditvah pri stopinjah, ki so bile krepko nad 30 stopinj, a smo preživeli. Smo že nekako stisnili, v upanju, da jeseni ne bo prišlo do ponovnega zapiranja. Bili smo optimistični in nekoliko naivni, tako kot marca 2020. V Kulturnem centru Pekarna (KCP) smo julija in nato še v septembru in v začetku oktobra doživeli cikel koncertov na odprtem. Za trenutek se nam je zdelo, da smo se končno povrnili v neko »novo normalnost« in da bo tako tudi ostalo. O tem so nas prepričevali tako politiki, kakor tudi strokovnjaki. Takrat smo si vsi oddahnili, a negotovost je še vedno ostala. Ni dolgo minilo od tega, ko so nam začeli govori, da bo drugi val še močnejši od prvega. In bil je drugi, zatem pa tretji v katerem smo še vedno. Enaka zgodba kot lani - če je lansko leto sploh obstajalo. Zdi se mi, da smo na lansko leto pozabili, ga zatlačili v podzavest, kot otrok lastno travmo. V nedogled nam obljubljajo »samo še 14 dni« ali »naslednjih 14 dni je ključnih«, a mi ostajamo na isti mrtvi točki.
Sicer je prišlo do delnega odprtja in končno lahko spijemo vrč mrzlega točenega piva, toda kultura še vedno žejna in počasi hira. Že leto in pol. Že osem mescev ni kulturnih prireditev, ni druženja med koncertom najljubše skupine. Kultura je sestavni del človeka, del človeške civilizacije. Ja način kako se hrani dušo, kako se jo kultivira. Je nekaj unikatnega pri človeku in kultura nas bistveno razlikuje od živali. In če se kultura odvzame človeku, se mu vzame identiteta in navsezadnje - smisel. Brez kulture ni naroda in narod brez kulture je obsojen na smrt. Nedvomno bodo t.i. »lockdowni« pustili globoke posledice ne človeški psihi, ki se že začnejo kazati. Zato je ključno, da se dovolijo kulturni dogodki, vsaj na prostem, če drugo ne, seveda z vsemi priporočljivimi ukrepi. Hočemo, da kultura ponovno zaživi in s tem bodo zaživeli tudi ljudje, predvsem pa mladi, ki so steber in prihodnost naše družbe. Zato nam je bilo v KCP dovolj. Združili smo moči in začeli delati na organizaciji FESTIVALA KC PEKARNA, za proslavitev 27. obletnice celotnega kompleksa Pekarne. Morda smo spet preveč optimistični in nekoliko naivni. Ampak kaj drugega pa nam preostane? Zaprtje za štiri stene in mirno čakanje, da zunaj vse mine, tudi kultura? Ne, ne damo se! Mi smo še tu! Mi smo tu!
Pobudo za projekt je dala mladina, ki zahajajo in ustvarja v KC Pekarni in je prepoznala unikatnost ter potencial prostora. Daje možnost mladim, da sprostijo svojo kreativnost in razvijejo svoje potenciale, ki jih drugače v potrošniško naravnani družbi ne bi mogli. Zato si mesto nikakor ne more privoščiti, da se tak prostor izgubi. Z njim se bo namreč izgubila tudi perspektivnost mladih, ne samo v mestu in okolici, temveč tudi širše. Pekarna mora obstati, zato tudi Festival KC Pekarna! Pobuda je padla na plodna tla in projektu so se pridružili skorajda vsi posamezniki in organizacije, ki delujejo v KCP. Dogodek je že najavljen na Facebooku.
Prvotni termin je mišljen od 16. do 19. junija, vendar bo zaradi trenutnih razmer najverjetneje prestavljen na alternativni termin, od 1. do 4. septembra. Dogajalo se bo po celotnem kompleksu in bo potekalo več dogodkov hkrati; v zaprtih prostorih, v mini parku, na ploščadi pa bo celo veliki odprti oder, kjer bodo med drugim nastopali eni in edini Happy 'ol McWeasel, Alo!Stari, N'toko, Haiku Garden in še mnogo več! Pripravljamo tudi otvoritev novega prostora – Hladilnico – kot galerijo in manjši prireditveni prostor. Skratka luštno bo, korona pa naj do takrat, po domače povedano, spi**i.
Z majem se moje skoraj triletno obdobje kot del ekipe MKC Maribor končuje in se bom osredotočil na druge projekte in cilje v mojem življenju. Čaka me magistriranje in nato pripravništvo na šoli kot profesor zgodovine. Potem lahko držim pesti za zaposlitev v šolstvu, kar je tudi moj cilj. Poleg tega se bom še vedno naprej ukvarjal s kulturo in organiziranjem dogodkov, varjenju piva in kombuče ter vzgajanju čilijev. Upam le, da bom našel čas za vse to. Vrtnarjenje je namreč najboljša terapija, zlasti v teh nesigurnih časih.
Za konec bi se rad zahvalil celotni HOP ekipi in ekipi MKC-ja. Predvsem bi se zahvalili tudi direktorici Marji Guček, ki je vedno prisluhnila in priskočila na pomoč. Hvala za pot, ki smo jo skupaj prehodili, veliko novega sem se naučil in skozi moje delo sem tudi samega sebe bolje spoznal. Hvala za vse nepozabne izkušnje. Kar se pa tiče kulture – na koncu tunela je vedno luč in verjamem, da bo kultura iz epidemije izšla še močnejša kot kadarkoli prej.
*mic drop*
Celoten kolektiv Mladinskega kulturnega centra Maribor se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje Darjanu za njegov trud in požrtvovalnost, strokovnost in zanesljivost, ter nešteto nepozabnih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj, ter mu želi veliko uspehov v prihodnosti.
foto: Mitja Lorenčič