“Votli kanjoni v naših ustih govorijo
v ustja naših dlani in
bobneči grom v naših prsih naznanja,
da smo vsi ustvarjeni iz iste peščene nevihte.”
Slovenija je po Belgiji, Švedski, Estoniji ter Madžarski četrta država in Maribor je po Antwerpnu, Malmöju, Tartuju, Leuvnu, Bruslju in Budimpešti, sedmo mesto, ki bo gostilo Evropsko prvenstvo v slam poeziji!
Na svojevrstnem pesniškem prvenstvu, največjem dogodku tega žanra na stari celini, ki bo v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor in partnerjev potekalo 4. in 5. decembra 2020 v obliki serije treh spletnih dogodkov, se bo z video nastopi predstavilo in pomerilo devetnajst slamovskih pesnic in pesnikov različnih generacij iz vse Evrope. Gre za pripadnike mlade in srednje generacije, ki jih druži veščina spretnega odrskega pesniškega izraza in so bili na prvenstvih svojih držav, ki so potekala v predlanskem in lanskem letu, izbrani kot najboljši tekmovalci oziroma tekmovalke.
Nadzorno komisijo prvenstva sestavljata rapovski glasbenik ter slamer Mišel Ristov ter pesnica ter kritičarka Helena Zemljič. Zmagovalec oziroma zmagovalka bo prejel ali prejela pokal prvenstva, umetniško skulpturo Jožeta Šubica, letošnjega prejemnika nagrade ZDSLU za življenjsko delo. S kratkimi pozdravnimi nagovori bosta nastopajoče nagovorili direktorica MKC Maribor Marja Guček ter mariborska podžupanja Alenka Iskra.
Nina Medved, ki je ob Petri Kolmančič iz MKC Maribor producentka sedmega evropskega prvenstva v slam poeziji, o poteku tekmovanja ter ocenjevalni žiriji:
»Marca 2020, ko je naše vsakdanjike zajela korona, smo razočarano ugotovili, da izvedba evropskega prvenstva v italijanskem Milanu ne bo možna. Organizatorji iz zveze LIPS pod vodstvom performerja evropskega formata Sergia Garaua so bili le kak teden pred velikim dogodkom primorani odpovedati dogodek. Zato smo se pri izvedbi 'mariborskega' prvenstva naslonili na njihovo zapuščino – in prvakom, predvidenim za Italijo, ponudili še eno priložnost, da se predstavijo pred širno Evropo, čeprav naj bi prvotno gostili prvake leta 2020.
Tako se bodo le lahko s svojo poezijo predstavili pred štirimi strokovnimi sodniki: pesnico in izkušeno slamerko iz Makedonije Eleno Prendžovo, pesnikom in izvežbanim kulturnim organizatorjem Mariom Tomićem iz Avstrije, zvočnim performerjem in enim prvih imen v evropskem slamu Jaanom Malinom iz Estonije ter domačim vitezom poezije in literarnim kritikom Denisom Škofičem. Prav tako ključno bo občinstvo: gledalci bodo lahko nastope ocenili s pomočjo spletne aplikacije. Povprečje vseh zbranih glasov bo štelo kot peta ocena na tekmovanju, s tem pa nam boste lahko pomagali izbrati najboljšo ali najboljšega.
Vendar je pravi čar dogodka pravzaprav v polfinalnih izborih: tam se bo predstavilo 19 različnih kultur, jezikov, poetik, telesnih in zvočnih izrazov, osebnosti in življenjskih izkušenj. V osrčju našega dogodka tako ni tekmovanje, pač pa demokracija, radovednost, kulturna raznolikost in neskončna moč skupnosti, ki jo povezuje poezija preko vseh meja in ovir!«.
Žreb vrstnega reda nastopajočih je potekal v torek, 24. novembra v spletni obliki na Facebook omrežju MKC Maribor s prenosom v živo. Ta petek, 4. decembra, bodo nastopajoči na polfinalnem nastopu nastopili v dveh delih po naslednjem vrstnem redu – skupina prvih desetih tekmovalk in tekmovalcev ob 17. uri: Juozas Ališauskas, Litva, Lucerna do Moco, Portugalska, Lasse Nyholm Jensen, Danska, Richárd Sárközi, Madžarska, Eva Kokalj, Slovenija, Beau Williams, Irska, Dino More - Tremens, Hrvaška, Argyri Loizou, Ciper, Michal Krakovský, Slovaška, Kaisa Kuslapuu, Estonija; preostalih devet ob 20. uri: Olza Olzeta, Španija, Julie Lombe, Belgija, Solja Krapu, Finska, Igor Trpčeski, Republika Severna Makedonija, Ondřej Hrabal, Češka, Panagiotis Drakopulos, Grčija, Aleksander Delphinov, Rusija, Jovana Ilkić, Srbija in kot zadnja Treize accordée, Francija. Dogodki bodo potekali z moderiranjem in glasovanjem v živo, tekmovalke in tekmovalci se bodo predstavili z video nastopi večinoma v izvirnih jezikih – videi bodo podnaslovljeni, za vsak krog tekmovanja bodo na voljo knjižice s prevodi poezije v slovenski jezik.
Najboljši trije iz posameznega polfinalnega izbora in še štirje, ki so se na splošno uvrstili najvišje, se bodo uvrstili v osrednji večer prvenstva, na finale, ki bo v soboto, 5. decembra 2020, s pričetkom ob 20. uri. Na finalu se bo torej še naprej potegovalo 10 pesnikov in pesnic za osvojitev naziva prvak, prvakinja evropskega prvenstva v slam poeziji.
Petra Kolmančič o pesniškem izrazu gostujočih pesnic in pesnikov:
»Prepričljiv, dodelan in izviren odrski nastop je osnovno vodilo za pridobitev visokih ocen sodnikov ali občinstva, seveda pa je potrebna še vznemirljiva in relevantna vsebina, podana z zanimive perspektive, ki je odločilnega pomena za najvišje uvrstitve.
In o kakšnih temah pišejo evropski slamovski pesniki in pesnice, ki so na državnih izborih v svojih državah obveljali za najboljše in jih bomo imeli priložnost gledati ter tudi ocenjevati na prihajajočem sedmem evropskem prvenstvu v slam poeziji?
Čeprav je v vsebinskem smislu prisoten širok razpon tematik, je skupni imenovalec zagotovo ta, da avtorice in avtorji niso le ravnodušni popisovalca sveta, temveč v številnih pesmih izražajo svoj angažiran pogled na aktualno dogajanje v socialno družbenih kontekstih držav in kultur, iz katerih prihajajo. Osebno izpovedne teme so prisotne, vendar pogosto podane skozi optiko avtoironije ali črnega humorja. Pesmi z intimno ljubezensko ali erotično tematiko so redke, kar je na siceršnjo priljubljenost te teme v poeziji pravzaprav presenetljivo. Občasno se pojavljajo temnejši toni iz registra doživljanja sveta: »Mama, svet je tako majhen in včasih me je tako strah in še vedno ne razumem, da je življenje gosta, brezokusna voda, polna hroščev, ki se jih moram naučiti pogoltniti,« zapiše v pesmi z naslovom Mati, s katero se namerava pomeriti v prvem krogu finala, španska predstavnica Olza Olzeta. Avtorice in avtorji v pesmih izražajo sočutje in skrb do zapostavljenih in ranljivih posameznikov ali skupin, skrbijo jih obstranci, priseljenci, begunci, sužnje v seks industriji, poulični otroci, brezdomci, socialno prizadeti ljudje. Izražajo frustracije in odpor do družbe, ki izvaja pretiran nadzor nad posamezniki, a ji ne uspe obvladovati vse hujšega nasilja, ki smo mu priča. Seveda bomo slišali tudi kakšen aktualen pesniški odziv na krizo, povezano z epidemijo: »Maske se ne prilegajo preko mask, ki jih že nosimo«, zapiše v pesmi z naslovom Maske, ki jo hrani za morebitni drugi krog finala, grški predstavnik Panagiotis Drakopoulos. V slogovnem smislu gre za precej enostavno zastavljene pesmi, prevladuje realizem, metaforika in eksperimentiranje z jezikom, slogom ali formo sta prisotno le izjemoma.
Poezija, ki jo bomo slišali, je živa, sočna in polna življenjske energije, je poslušljiva in dostopna širšemu krogu – če nas nagovori, nas nagovori takoj in neposredno!«
Dodatne informacije in gradivo so na voljo na teh mestih:
