V mesecu juniju zaključujemo z dvoletnim projektom Središče medkulturnega dialoga Maribor. V dveh letih smo izvedli štiri Medkulturne žive knjižnice, obeležili Svetovni dan beguncev, se družili na medkulturnih delavnicah »Spoznajmo se«, sodelovali s Slovensko filantropijo, Društvom Odnos, ZRC SAZU-jem, Mestno občino Maribor, Mariborsko razvojno agencijo in Infopeko, predstavljali zgodbe migrantov, ki živijo v Mariboru, ter tako gradili medkulturni dialog. Ob zaključku projekta pa želim strniti še nekaj misli o migracijah in medkulturnem dialogu.
Migracije so globalni izziv, ki s seboj prinesejo številne priložnosti za sprejemne družbe. Čeprav se pogosto ukvarjamo le z vprašanjem ilegalnih migracij, begunci in prosilci za azil, je vprašanje migracij veliko širše, največkrat pozabimo, da so najštevilnejše ravno legalne migracije. Podporo pri integraciji potrebujejo tako tisti, ki so v Sloveniji pridobili status mednarodne zaščite kot tisti, ki so v Slovenijo prišli preko delovne vize, zaradi študija, poroke s slovenskim državljanom, združitve z družinskimi člani …
Zagotovo lahko trdimo, da se migracijski tokovi v času globalizacije ne bodo prekinili, spreminjale se bodo le skupine, ki bodo emigrirale. Zato je smiselno, da do migracij in vprašanj, ki jih odpirajo, pristopiti z vso resnostjo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je integracije kompleksen, dinamičen, večdimenzionalen in postopen proces, katerega izid je lahko pozitiven le, če sodelujejo vsi akterji – ključnega pomena pa je poleg pripravljenosti migrantov na integracijo, pripravljenost lokalne skupnosti na sprejem novih članov. Migranti se bodo lahko integrirali le, če bo okolje njihovo integracijo spodbujalo.
Kako razumemo medkulturni dialog? Kadar govorimo o kulturah in migracijah, pogosto slišimo besedo multikulturalizem, ki nakazuje na soobstajanje več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju in v povezavi s tem, prizadevanje za enakopraven položaj narodov, etničnih, socialnih skupin na določenem ozemlju, v določeni skupnosti. Medkulturnost torej predpostavlja soobstoj več različnih kultur, ne pove pa veliko o odnosu med pripadniki različnih kultur. Tako so v številnih evropskih mestih nastali t. i. paralelni svetovi, pripadniki različnih kultur živijo na istem območju, vendar med njimi ni stika, posledično pa prihaja do trenj ter utrjevanja predsodkov in stereotipnih predstav. Z medkulturnim dialogom si prizadevamo vzpostavitev interakcije, ki omogočajo medsebojno spoznavanje, iskanje in prepoznavanje podobnosti in vrednot, ki nas povezujejo.
Medkulturni dialog ni nekaj, kar se vzpostavi in ostane, je nekaj kar je potrebno negovati in utrjevati. Mladinski kulturni center Maribor se bo tudi v prihodnje trudil in s svojimi aktivnostmi prispeval k ohranjanju medkulturnega dialoga ter vzpostavljanju stika med migranti in lokalnim prebivalstvom.
Doris Špurej, vodja projekta
