Raznolik kolektiv javnega zavoda MKC Maribor pripravlja pester program, nič manj pestre pa niso prigode, ki se nam ob tem pripetijo: bodisi med pripravami na katerega od naših tradicionalnih festivalov bodisi na kakšnem od številnih dogodkov, na izmenjavi, pred prižganim diktafonom novinarja, na izobraževanju ali pa na običajen delovni dan. Ker v letu 2023 MKC Maribor piha 30 svečk, smo se odločili, da se ob jubileju ozremo na spomine, ki nas vežejo na MKC Maribor in z vami delimo nekaj tistih, ki so se nam najbolj vtisnili v spomin. Prva bo zakulisje odstrla naša direktorica Marja Guček. Kateri spomin ji nariše nasmeh na obraz? Vabljeni k branju.
Glede nato, da sem večji del delovnih let na MKC Maribor preživela kot mladinska delavka, moj spomin oziroma nekaj, kar mi nariše nasmeh na obraz, sega v leto 2013, ko smo izvajali projekt Med platnicami se skriva zgodba. Projekt je predstavljal prvo mladinsko izmenjavo, ki jo je MKC Maribor izvedel, v njej pa je aktivno sodelovalo med 20 in 25 mladih iz Slovenije in Romunije.
Foto: Mitja Lorenčič
Večino obrokov smo si kuhali sami v Hostlu Pekarna in se ob tem skupaj učili, koliko testenin je potrebno skuhati za 25 lačnih oseb, ali koliko palačink je potrebnih za toliko lačnih oseb. Mladinski vodji iz slovenske ekipe sta za eno izmed večerji predlagali t. i. »crazy dinner (nora večerja)«. Takrat te metode še nisem poznala, tako da sem vprašala, kaj to pomeni, in nasmeh obeh je dal slutiti nekaj zabavnega. Do same večerja nisem izvedela podrobnosti, prav tako pa koncepta »nore večerje« niso poznali ostali udeleženci, tako da je bila prijetno presenečenje za večino.
Na tej večerji sem postala rekorderka v petju pesmi Vse najboljše.
Zakaj?
Vsak udeleženec pred večerjo namreč izžreba listek, na katerem ima napisano skrivno nalogo, ki jo nato opravlja čez celotno večerjo, naloge pa ne razkrije ostalim – gre pa za naloge, ki skupino še dodatno povežejo ter takšne ob katerih se vsi nasmejimo.
Ta večer smo lahko izžrebali naloge kot so:
vsakič, ko nekdo reče sir/cheese, nazdraviš eni osebi,
vsakič, ko se konča nazdravljanje, na računalniku zamenjaš pesem,
vsakič, ko se vrti slovenska pesem, udeležence prepričaš, da se preobujejo,
vsakič, ko se konča slovenska pesem, stopiš na stol in zapoješ nekomu Vse najboljše,
čez celotno večerjo moraš vsaj 5 minut sedeti na vsakem stolu …
In kdo je izžrebal listek o petju? Seveda jaz! Tako da pri tej večerji smo Vse najboljše zapeli udeležencem za pretekle in prihodnje rojstne dneve, zaradi veliko slovenskih pesmi pa na koncu tudi že zaposlenim v hostlu.