Prvi zametki Slam zverin segajo v januar 2016, ko se je na pobudo Petre Kolmančič in z organizatorko Nino Medved odvila delavnica slam poezije poimenovana Slamoreznica. Skupaj z Nino sta udeležence usmerjala mentorja Juš Milčinski in Gregor Stamejčič – Grizli.

Del mariborske ekipe je po vikendu slamanja ugotovil, da želi izpolniti svoje pesniške nastope in tako začel snovati prav posebno zgodbo − slam ansambel − bi lahko rekli, kajti člani in članice se enkrat tedensko zbirajo v svojem brlogu, ki so ga že od vsega začetka našli v prostorih MKC-ja. Slam zverine so mala družina bolj ali manj mariborskih pesnikov in pesnic, saj so avtohtone mariborske žverce tri, ostali pa so v Maribor priseljeni. To so Ariela Herček, Tonja Jelen, Nina Medved, Gregor Lozar, Gregor Stamejčič – Grizli in Anka Vidmar.

Prvi tekmovalni slam večer so doživeli na festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ko se je odvil tudi prvi mariborski pesniški slam, Ožuljeni jezik. Tega pomagajo organizirati Slam zverine MKC Črki in pri tem sodelujejo z Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom in Bando ferdamano, ki jim je posodila voditelja večerov Mojco Pibernik in Janija Šumaka. S pomočjo Mojce Pibernik in dramaturginje Tanje Lužar se Zverine učijo veščin dramskega nastopanja in s tem predstavljanja svojih pesmi.

Junija 2016 so v sklopu Festivala Lent v sodelovanju z GT22 pod dramaturškim vodstvom in režijo Gregorja Lozarja izvedli prvi celovečerni performans, sestavljen iz lastne poezije. Tudi sicer pripravljajo Mariborske Zverine različne slam dogodke in snujejo vedno nove ideje ter sodelovanja. Če želite stopiti v stik z Zverinami, pišite na ninamedved.nm@gmail.com.

Obišči tudi Facebook brlog Slam zverin na www.facebook.com/slamzverine.

Ariela Herček

Najmlajša zverinica, sicer avtohtono iz Maribora, a se čez teden seli tudi v Ljubljano, poslušalce nagovarja v svetu ljubezni. Neustrašno in suvereno transformira občutke notranjega sveta s pozitivnim vedrim pogledom na doživeto in tako poslušalca opomni na stvari, ljudi in spomine, ki vsakdan krasijo z nasmehi. Med taborniki uživa v lepotah narave in ob petju taborniških pesmi s kitaro spremlja mlade ljudi ter jim tako privzgaja ljubezen do hribov in planin.

Tonja Jelen

Zverca, ki zna na odru pokazati svojo divjo plat, ki je gledalec ne bi pričakoval. Izvorno iz Slovenskih Konjic, a je našla svoje pesniško mesto v štajerski prestolnici. Njene pesmi preveva močan občutek za dobro staro pesniško metaforo. Če je med zverinami morda najmočnejša liričarka, pa to še ne pomeni, da v njenih besedilih ne najdemo močnega družbenega angažmaja. Njene slam nastope bi lahko opisali kot jantarne kapljice – ki za vekomaj shranijo željo po vrnitvi v preprostejše čase, ko je še bilo možno reči pika-pika-stop in je svet preprosto ubogal.

Gregor Lozar

Mož težkih besed in težke postave. Filozof starega kova, ki svet vidi pod drugačnim kotom, včasih zaradi vseh onih prekletih knjig, ki so mu obnorele glavo, včasih pa kar tako. S svojimi velikimi nogami pleše na drugi strani medalje, njegove prozne pesmi pa nihajo sem ter tja med vsakdanjimi banalnostmi in bizarnostmi ter velikimi idejami. Človek-zver, ki poslušalcu nikoli ne dovoli pozabiti, da mora biti poezija ne le iskriva, kritična in življenjska, ampak tudi enostavno kul.

Nina Medved

Morda pa bodo kdaj posneli film, v katerem bo montaža, kako po kakšni monumentalni pariški knjižnici Nina nabira bukve za diplomsko nalogo na temo slama. Pa obvezen elegični moment, ko hodi sama, ponoči, po dežju, po tlakovanih ulicah, z željo, da bi ona tudi slamala. Ko smo vadili za nastope, je prinesla pesem o epohalnem pospravljanju sobe. Tisočletje skrbno izgubljenih spominov, ki hočeš nočeš mora iz omar. In naenkrat je bila majhna deklica z velikimi očmi, ki se sooča s preobiljem sveta. Ne vem več, ali je to še realnost, ali je že film, a Nina Medved je študirala francoščino in piše pesmi.

Gregor Stamejčič - Grizli

Grizli kot pravi medved v svojih pesmih rjove o raznoraznih temah, ki so v današnjem svetu skorajda spregledane, med njih pa vpeljuje individualistične vtise o življenju posameznika. Čeprav Grizli pravi, da mu je tisoče enakih, je on človek dneva pojutrišnjem, ki se ne uklanja družbeno sprejetim normam, ampak jih v vsaki pesmi prilagaja okolju, tj. "divjini", da njegova poezija tako še bolj zadane.

Anka Vidmar

V tej zverinici najdeš divjo gozdno vilo, ki prihaja s Pohorja, a prebiva v Mariboru. Na svet gleda z racionalnega vidika, v katerem se skrivajo tihi podtoni čutnosti. Elemente prvinskosti išče v orientalskem plesu in jazz petju, vse skupaj pa najraje zlije v sočna slam besedila, ki kritizirajo tako malomeščanko oholost kot vaški strah, ponos in zaprtost. Njena ironija in sarkazem sta kot kreda, s katero ostri palico poezije, da zadane točno v srž ideje.

Mojca Pibernik

Improvizatorka, moderatorka, rokodelka. Ko prvič stopi v prostor, to naredi skoraj neopazno. Morda je to njena uvodna šala večera. »Ne opaziš je, ker je majhne postave?« Ne, ne opaziš je, ker želi biti ona tista, ki o tem odloča. Kot krotilka eksotičnih živali, nepoznanih občinstvom, ki jih zabava, dirigira prostoru, da še napol polni kozarci in vljudno spravljene škatle cigaret nemo vzdihujejo, ko stoji na odru. Kratek uvod. Občasna uvodna pesem, da uglasi pesniški orkester. Topla napoved. Aplavz. In nato: občutek katarze, ki ga gledalec okuša še pozno v noč, ko se počasi potaplja v barvit sen, zaznamovan z barvami njenih las.

Jani Šumak

Jani je mož besede, če mislimo seveda improvizirano besedo, ki spretno povezuje slam nastope med seboj. Mož, ki ve, kaj publika in nastopajoči potrebujejo ter jim to tudi da. Naj bo to le nasmeh na obrazu ali spodbuden aplavz za pričetek vsakega nastopa. Tudi v nepričakovanih situacijah se hitro znajde in z besedami zakrije tehnično ali kakšno drugačno nevšečnost. V izredno kratkem času zna vzpostaviti vez med vsemi navzočimi, tako nastopajočimi kot sodniki ter občinstvom. Prav to ga odlikuje za izvrstnega moderatorja, našega moža improvizirane besede!