Intervju s Slam zverinami ob tretji obletnici Ožuljenega jezika

V aprilu 2019 je ekipa Slam zverin praznovala tretjo obletnico pesniških večerov Ožuljeni jezik, na katerih že vse od leta 2016 na mesečni ravni Mariborsko literarno dogajanje obogatujejo s slam poezijo. Ob tej priložnosti smo uspeli “ujeti” trojico zverin in jim postaviti nekaj vprašanj.

 
NINA MEDVED“Sem pesnica, performerka ali pa slamerka, odvisno, kateri izraz vam je najbolj všeč. Kot pesnica se namreč ukvarjam tako z zapisovanjem poezije in z ustvarjanjem lastnih pesniških besedil kot z ustvarjanjem pesniških nastopov. In iz tega…

NINA MEDVED

“Sem pesnica, performerka ali pa slamerka, odvisno, kateri izraz vam je najbolj všeč. Kot pesnica se namreč ukvarjam tako z zapisovanjem poezije in z ustvarjanjem lastnih pesniških besedil kot z ustvarjanjem pesniških nastopov. In iz tega interesa, iz te strasti, me je pritegnila slam poezija kot volja? (oblika?) pesniškega ustvarjanja, ki zaživi šele v živo, pred publiko in ki mi je všeč ravno zato, ker mi omogoča neposreden stik z ljudmi, katerim predajam svojo poezijo.”

MATIC AČKO“Poezijo pišem nekje od konca osnovne šole, tako, po valovih. Sem ljubitelj različnih alternativnih, včasih pa tudi mainstream kulturnih dogodkov in sem sem bil navdušen, ko se je v Mariboru zgodil prvi pesniški slam. Ker nisem točno vedel…

MATIC AČKO

“Poezijo pišem nekje od konca osnovne šole, tako, po valovih. Sem ljubitelj različnih alternativnih, včasih pa tudi mainstream kulturnih dogodkov in sem sem bil navdušen, ko se je v Mariboru zgodil prvi pesniški slam. Ker nisem točno vedel, kako natančno to izgleda, sem šel pogledat in bilo mi je zelo všeč. Potem sem kar nekaj časa obiskoval Ožuljeni jezik, takrat ko sem časovno lahko. Potem pa, po drugem državnem prvenstvu v slam poeziji, kamor sem se tudi uvrstil, sem se pridružil Slam zverinam in zdaj sem tudi član uradnega Pesniškega društva Slam zverine.”

KLAVDIJA VOLF“Ljudje me radi predstavljajo kot osebo, ki veliko govori, zato sem v svojem prostem času začela pisanje pesmi – kot svojo strast – povezovati z govorjenjem. To pomeni, da sem bila zelo vesela, ko sem preko socialnih omrežij zasledila n…

KLAVDIJA VOLF

“Ljudje me radi predstavljajo kot osebo, ki veliko govori, zato sem v svojem prostem času začela pisanje pesmi – kot svojo strast – povezovati z govorjenjem. To pomeni, da sem bila zelo vesela, ko sem preko socialnih omrežij zasledila neke nove dogodke v Mariboru pod imenom Ožuljeni jezik in na ta način prišla v stik s Slam zverinami. To pa je pravzaprav pot od začetkov Slam zverin, od ustvarjanja in ukvarjanja s poezijo, pa vse do zdaj našega aktualnega Pesniškega društva Slam zverine.”

 

Začnimo pri začetku. Kaj sploh je “slam poezija”?

Nina: Slam poezija je pesniško gibanje, ki se je začelo 1983/84 v Ameriki, v Chicagu, kjer ga je performativni pesnik Marc Kelly Smith oblikoval kot odgovor na pesniške dogodke in pa na ustvarjanje pesnikov tistega časa. Namreč, zdelo se mu je, da kadar pesnik stopi pred publiko, mora upoštevati to dejstvo in se ne obnašati, kot da je poezija vse, kar je na papirju, in da mora dodati neko osebno noto ali pa vsaj spoštovanje do publike, ki sedi pred pesnikom. Tako da po eni strani je slam poezija gibanje, slam poezija je poseben format kulturnega pesniškega dogodka, na katerem se izvede slam pesniški nastop.

 

Slam poezijo je mogoče pri nas torej slišati v sklopu posebnih pesniških večerov - Ožuljeni jezik. Kako so ti nastali in od kod je prišla pobuda zanje?

Nina: Ko sva se januarja 2016 srečali s Petro Kolmančič, kulturno producentko MKC Maribor, mi je zaupala, da že nekaj časa poskušajo razviti pesniško tekmovanje oziroma slam pesniško tekmovanje, saj so jih k sodelovanju na evropskem slam prvenstvu povabili že nekaj let pred tem. Ampak so ugotovili, da preprosto nimajo na voljo pesnikov, ki bi bili pripravljeni sodelovati na tovrstnem prvenstvu in da je treba začeti nekje drugje, se pravi z usposabljanjem, oziroma z motiviranjem pesnikov, da se lotijo nastopanja. Isti mesec sva začudeni ugotovili tudi, da so se slam dogodki v Sloveniji že znova začeli.

Zakaj znova? Zaradi tega, ker ima slam v Sloveniji sicer dolgo tradicijo, približno 15 let, a je vmes za kratko obdobje poniknil in potem znova prišel na plano. Se pravi, januarja 2016 sva ugotovili, da že od novembra leta prej potekajo na Ptuju in pa v Kamniku novi slam dogodki, na Ptuju je to bil Udarno in ekspresivno, v Kamniku pa Pest besed. In smo si rekli: ''Če pa to ni dober čas, da se tudi mi lotimo, zavihamo rokave in povežemo vse te ljudi, ki jih ta način ustvarjanja zanima… Potem več ne bo druge priložnosti.'' In smo naredili delavnico nastopanja s poezijo, na kateri smo se zbrali entuziasti iz vse Slovenije. To je bila tista vžigalna točka, od katere smo aktivni še naprej, še vse do danes.

Kmalu smo ugotovili, da ena delavnica, ena vikend delavnica ni dovolj, zato da postaneš performativni pesnik, slamer, in da potrebujemo redne mesečne večere, na katerih bodo pesniki vsak mesec znova in znova imeli priložnost razvijati svoje veščine in se preizkušati pred živo publiko. Iz te potrebe je pravzaprav nastal Ožuljeni jezik. Prva ekipa, ki se je takrat začela zbirati redno na tedenskih srečanjih, je nastala po tej delavnici in je hkrati bila skupina pesnikov, ki so si želeli nastopati in organizatorjev, ki so si želeli organizirati tovrstne dogodke. To je bilo gnezdo, iz katerega so izšle Slam zverine, ki so danes tudi samostojno pesniško društvo.

 

Kako pa poteka posamezni Ožuljeni jezik?

Klavdija: Ožuljeni jezik je mesečni dogodek, ki ga Slam zverine v sodelovanju z MKC Maribor – MKC Črko priredimo vsak drugi torek v mesecu in sicer v klubu Wetrinsky znotraj Vetrinjskega dvora. Poteka v večernih urah, po navadi ob 19:00, in sicer se odvija v obliki tekmovanja, kar pomeni, da nastopajoči nastopijo v treh krogih, posebna žirija pa izbira najboljše, tako da na koncu v finalu ostaneta dva in aplavz publike določi zmagovalca. Na Ožuljeni jezik hodijo obiskovalci vseh starosti, od rosno mladih do… Na primer, imeli smo tekmovalko, staro zavidljivih 85 let. Nekateri hodijo nastopat, imamo tudi veliko ljubiteljev poezije, ki zgolj radi sedijo med občinstvom, imamo tudi simpatične nagrade in pa zelo zabavno moderatorko, ki izhaja iz improvizatorskih vod.

Ožuljeni jezik je v bistvu vrsta slam dogodka, ki se v podobni obliki izvaja tudi po drugih mestih, in sicer na Ptuju kot Udarno in ekspresivno, v Kamniku kot Pest besed, v Celju pod imenom Izrekanja in v Ljubljani Mi smo tu. Vsako leto se izvede tudi predizbor za državno prvenstvo, v Mariboru ga prirejamo meseca avgusta, tako da tukaj izvedemo nekje 10 teh dogodkov letno skupaj s predizborom. Meseca januarja imamo Slam zverine zimski počitek, potem pa v juliju še en kratek oddih. Sicer se udeležujemo tudi drugih dogodkov, ki potekajo na podoben način - kjer slam poezijo prosto govorimo - bodisi na ulici bodisi v okviru festivala Lent bodisi v okviru raznoraznih dogodkov, kamor nas povabijo. Gostujemo tudi drugod po svetu, že nekajkrat smo bili v Avstriji, z graškimi slamerji, nazadnje smo bili tudi v Varaždinu ob svetovnem dnevu poezije… Tako da, radi pridemo, kamorkoli nas povabijo, ker slam je fajn.

 

Kako se ljudje odzivajo na slam? Kako se splošna javnost odziva, ko ste tako med ljudmi?

Matic: Zelo je odvisno od publike, pa zelo je odvisno tudi od kraja, kjer nastopamo, tako se nam je nekako pokazalo. Tako kot je slam v vsakem kraju v Sloveniji malo drugačen, tako je tudi publika v vsakem kraju malo drugačna in jo druge stvari presenetijo ali navdušijo ali nasmejijo in tako dalje. Na splošno se mi zdi, da najbolj viden odziv dobiš na neke humorne vložke, če so prav narejeni, seveda. Dostikrat, ko so kake resnejše teme, publika sicer spremlja, ampak ni nekih vidnih odzivov, moraš malo bolj po aplavzu in po njihovih obrazih oceniti, kako se jim zdi. Je pa mogoče to prednost, da dogodki, ki jih mi delamo in na katerih sodelujemo, so toliko majhni, da si lahko dokaj v stiku s publiko, kar je super. Se pravi, nisi na nekem odru zelo oddaljen. Včasih lahko samo po obraznih izrazih vidiš, ali tvoja poezija povzroči nekaj v teh ljudeh ali jim je res vseeno.

Razlika je v tem, da imamo mi na svojih dogodkih dokaj ustaljeno publiko, ki ve, kaj pričakovati, vsaj povprečno, ki tudi potem primerno z aplavzom nagradi nastopajoče. Smo pa tudi, kot omenjeno, nastopali že na ulicah. Tam je pa včasih zelo mešano, včasih ljudje res ne vejo, kaj se dogaja. Recimo v Mariboru še niso navajeni tega, da nekdo poezijo citira v nekem javnem prostoru. Se pa najde nek procent ljudi, pri katerih vidiš, da jim je to toliko interesantno, da jih to toliko zanima, da imaš občutek, da si nekaj s tem naredil. Ne gre čisto mimo, vedno nekaj prinese. Je pa seveda tako, eni ljudje to pokažejo, drugi pa ne. Mešani odzivi, ampak vedno je nekaj, zaradi česar se to splača.

 

Publika je torej Slam večere že sprejela za svoje, zanimanje raste. Kakšne načrte imate za bližnjo prihodnost?

Matic: Slam zverine imamo seveda širšo vizijo in cilj kot samo organizirati mesečne dogodke v Mariboru, ki so, podjetje bi temu reklo ''core'' tega, kar mi delamo. Ampak ni to samo sebi namen. Tudi ni to edini končni cilj, sploh odkar smo uradno pesniško društvo. Zdaj imamo tudi malo več opcij uradnih sodelovanj z drugimi organizacijami.

Naše poslanstvo na splošno je širiti poezijo med ljudi, kolikor splošno si to razlagamo, naši dogodki vseeno apelirajo na ljudi, ki se drugače ne bi zakopali v poezijo v tem tradicionalnem smislu, da gredo na neko res uradno branje ali pa da berejo poezijo, ker je to vseeno nek sproščen dogodek z večjo dinamiko, pa tudi s humorjem in elementi živega nastopanja. Skozi to hočemo poezijo približati širši publiki ali pa neki specifični publiki, hkrati pa hočemo ljudem, ki ustvarjajo in bi si želeli nastopati - taki smo bili na začetku vsi mi, ki smo se temu pridružili - dati priložnost ali pa neko platformo, da dejansko vejo, da se nekaj takega dogaja, kamor lahko pridejo in svojo poezijo delijo, če si to želijo.

Dosti ljudi, ki piše poezijo, je zelo introvertiranih in si ne želi v živo nastopati, dosti ljudi ima pred tem strah. Ampak ena specifična publika pa je, ki jim je to blizu, ali pa v nekaterih vidiš, da so naravno talentirani, da to počnejo. Mogoče to pomaga tudi na drugih področjih, ker javno nastopanje vemo, da je koristno za več stvari, znebiš se nekega strahu, pridobiš neke dramske sposobnosti ali pa sposobnosti govorjenja in nastopanja na splošno.

V najširšem smislu je naša dolgoročna vizija torej ozaveščanje ljudi in izobraževanje publike ter širjenje slam poezije izven obstoječih okvirov - da tudi druge publike vidijo, da se nekaj takega dogaja, da to obstaja, da nas seveda lahko najdejo na Facebooku, na Youtubu itd., da vidijo, kako to zgleda. In potem seveda upamo, da tudi pridejo kdaj, ne samo pogledat v živo, ampak tudi sodelovat kot nastopajoči. 


Najlepša hvala za pogovor! Bi ob koncu pogovora še kaj dodali oz. povabili ljudi, da tudi sami izkusijo slamovsko poezijo?

Klavdija: Slam zverine vas navdušeno vabimo, da pridete vsak drugi torek v mesecu v Klub Wetrinsky, to je znotraj Vetrinjskega dvora v Mariboru, kjer na mesečni ravni izvajamo Ožuljeni jezik. Lahko pridete kot tekmovalci, ne grizemo (včasih), ali pa se nam pridružite zgolj v občinstvu. V vsakem primeru bo fajn. 

Matic: Slam zverine organiziramo tudi druge dogodke poleg mesečnega Ožuljenega jezika. Dva taka dogodka, ki postajata tradicionalna, sta: na mednarodni dan poezije, to je 21. marca, imamo v Piafu dogodek, tudi leto smo ga imeli, in pa Brati gore, to je pa 11. decembra. Takrat se dogajajo literarni dogodki po celi Evropi na temo gora. Pa še ob kakih drugih priložnostih sodelujemo na kakšnih festivalih. To boste seveda najboljše videli, če nas spremljate na Facebooku, tam sproti objavljamo vse dogodke in sodelovanja, tako da, dajte nas všečkat in pogledat, kdaj se kaj dogaja in se nam pridružite kot gledalec ali pa kot nastopajoči.

Nina: In predvsem: berite, uživajte, poslušajte in glejte poezijo, slam poezijo, pisano poezijo, nastopano poezijo, peto poezijo, vizualno poezijo, konkretno poezijo, samo da je… in ne pozabite, da ful je fajn, dokler so še pesniki z vami, ko pa ostanejo samo v knjigah, je pa to…to.


S temi besedami vas spuščamo nazaj v divjino! Nasvidenje na naslednjem Ožuljenem jeziku ;)

foto: Nina Medved

foto: Nina Medved