Ustvarjanje Lare Božak (1999) se giblje med poljema poezije in glasbe. Njene pesmi so bile objavljene v osrednjih literarnih revijah, portalih ter so večkrat zazvenele v radijskem Literarnem nokturnu (RTV Slovenija, Program ARS). Leta 2023 je pri založbi Črna skrinjica izšel njen pesniški prvenec Z luknjami v prepihu, ki je bil v okviru 39. Slovenskega knjižnega sejma nominiran za najboljši literarni prvenec leta ter bil izbran za kritiško obravnavo na festivalu Pranger. Maja 2025 je pri založbi Pivec izšla njena druga pesniška zbirka Kap kje kap lje. Je članica Slovenskega centra PEN. Kot pevka deluje v etno-jazzovskem duu Peta stran neba.

*

zato mi daj svojo samoto

v usta mi jo daj

da bom vedela kje

Vesna Liponik

nič ne bo

iz nenadnega izboljšanja

provizoričnega stanja

ki se je v očeh sveta

najbrž že kar

zasidralo

čuječnega pogovora

ki naj bi razvozlal

vse

tam

tam kjer boli

se križajo naše

prehodne

meje

koliko časa

lahko človek miži

ne da bi videl

meglice

stekla vitrine

telesa poblisnejo

dlan ne zdrsi

po mladi koži

tipaš

sprehajaš rane

ne okupirajo povrhnjice

frnikole

makadamije

in begavi plameni

njihove barve in oblike

ki jih lahko le

slutiš

ker niso besede

tiste ki

razgaljajo

in ne moreš čisto

vstopiti

je pogost pojav

ne le pri motrenju

slik in pesmi

begavi

plameni

frnikole makadamije

razsute po prtih

oceanov

teles

se stikajo se

križajo pri robovih

zasvetijo

kot kresnice

med visokimi bilkami

ponoči

pravijo da bodo

kar ostale

da bodo

kar ost

ale

*

oditi

ustnice
raz
pok ane
ni mraz

je teža

(s)prehodov
ki ne povedo

nič novega
kamen na tleh

Starega trga

je žejen
kot roževinasta prst

kjer mojo dlan

obraščajo življenjske

črte
in nekaj

razmočenih listov
Kraljev ulice
ki v dialog ponujajo

pesmi
nekaj črk
je odprlo svoje

trebuhe
smo izpostavili preveč
semantičnim sporočilom
in potem
nas zafrkljivo

drezajo

ne neham kolcati
ker te je pre

več doživljam
ničelni pospešek

v stanju

le biti
pa sem to

že bolje znala
in ne spomnim se
kdaj sem nazadnje

na tleh našla

pesem

četudi jo kdaj

poberem

ravno v tistem

žvižganju svetlobe

pri tleh
ne zanemari

povesti

o kratkoročnem spominu
so nam

pozabili povedati
da se res pogosto
ne prečrpa

v dolgoročnega
ampak gre
tja vmes
kjer ga ne bodo
silili ostati

*

vse kar zabeležim

je

nafta

vrhnja plast delov

telesne skorje

čezme se razpenja

težka

gosta

vnetljiva

*

sredi kaosa mojstriti se v poslušanju

v resnici me v tistih treh minutah
ko se odločimo postati (kdo kje kam koliko)

(bit kap hitreje bit)

ne zanima nenavadno prehajanje letnih časov

sinkop vremena nebo je prežvečeno oblike vode

in skodelice frnikol makadamije   nikoli   in to ni kontradikcija
   naša govorica   je govorica natrpanih
miselnih map   in vendar se zna vesti   kot da ne sliši
klokotanja morja   kot da ne sliši ničesar   (bit kap hitreje bit)

ne zanima me zakaj vižla

dva otroka in ne zlati prinašalec zakaj raje

največji pojem na –ž   sredi domnevne varnosti   in ne v mestu
   spalne in prehranjevalne navade tvojega psa
so seveda izjema   ker ta bitja zares slišijo   v resnici

   ki je seveda nesmiselno mašilo   ker so izjave vedno
prav tukaj   me zanima s kom bi peška delila
toaletni papir   če bi možnost izbire na podeželju bila
   prav to   kdaj se vsa mlada   in sredi dvojine
   počutiš_m? ovdovelo   zakaj je to človeško vsaj toliko

kot ljubezen kdaj se pike ob sinkopah

tega počutja v prehajanju odebelijo (bit kap tukaj bit)

sredi kaosa postanem ( )

ne nekaj nekdo samo postanem

ležem

v tvoje beroče

oči