Tom Veber

Tom Veber (1995, Maribor) je že v času srednje šole aktivno sodeloval na umetniškem področju, bil je član ansambla gledaliških skupin Gnosis in English Student Theatre ter član Akademskega pevskega zbora Maribor. Po zaključku srednje šole je vpisal študij Etnologije in Kulturne antropologije na Univerzi v Ljubljani. V času študija sodeluje v gledaliških predstavah v gledališču Glej, klubu Tiffany in v Plesnem teatru Ljubljana. Predvsem pa se v zadnjem času posveča pisanju pesmi. Aktivno sodeluje na pesniških slamih in Mladih rimah, nastopil pa je tudi na festivalih Noč knjige, Nextival in Kauč festival.

Svoje pesmi objavlja v Dialogih, Novem zvonu, Tribuni, Koridorju – Križišča umetnosti, Apokalipsi, Poiesisu, Poetikonu in na portalu LUD Literatura. Je eden izmed nominirancev za literarni natečaj Urška 2017. Je eden izmed izbranih udeležencev Pesniške olimpijade 2017.

Jazbec

Z nohti praskam odrevenelo telo jazbeca.
Pulim mastno rjavo dlako,
jo uporabljam kot zobno nitko.
Midva jazbec, sredi zlatega polja
kot star zaljubljen par.

Jazbec, ko bi le vedel,
ko bi le slutil.
Moje srce bije le zate.
Ne moti me smrad,
ki se vije od tvojega preperelega telesa.
Ne moti me družba mušic,
ki srkajo sladko tekočino iz tvojih zenic.

Jazbec,
toliko vsega bi ti rad zaupal.
Kako me tvoji zobki spominjajo na ostre stene gora.
Tvoja gosta dlaka na širne bregove macesnov.
Tvoj sladek vonj na prastar humus.

Rad bi te odprl.
Si pasel oči nad prepletom žil in organov,
ki sestavljajo nekaj tako plemenitega.
Rad bi te izdolbel
in polizal zadnjo koščico tvojega blata.

Si odel tvojo žimnato dlako,
nataknil bele zobke in rep in postal ti!
Moj dragi jazbec.

***

Izjemen prizor,
sinonim za popolnost.
Človek.
Takšen udomačen, za v hišo.
Opremljen s čustvi, z zobmi in obleko.
Lahko ga poimenuješ.
Mu najdeš partnerja,
ali prikupnega shih-zuja.

***

Skozi objektiv časa
tehtam zaobljube in prevare,
sence in zlate kresnice.
Slikam trenutke večnosti,
ki se pretakajo skozi žile vesolja
in čistijo moje minljivo telo.