MKC Maribor v sodelovanju s platforma konS, Mednarodnim festivalom računalniške umetnosti, Kreativnim inštitutom Maribor in Ustanovo Fundacija Sonda vsak drugi ponedeljek v mesecu vabimo na video dialog notranjega prostora z zunanjim, ki ga bo možno spremljati v izložbah Kulturnega inkubatorja na Koroški ulici 18.
Serija vizualnih večerov #drugiVJponedeljek prinaša ustvarjalne intervencije gibljivih slik v javni prostor skozi redni program umetniških del, ki razvijajo in vzpostavljajo audio-vizualno skupnost ter mrežo lokalnih, regijskih, nacionalnih in mednarodnih avtorjev_ic. V Kulturnem inkubatorju bomo tako vsak drugi ponedeljek v mesecu gostili VJ umetnika oz. umetnico, ki bo svoje delo predstavljala obiskovalcem mestnega jedra in tako prispevala k vsebinski revitalizaciji Koroške ulice.
Na drugem #drugiVJponedeljek se s posebnim performansom ob dnevu žena pod umetniškim psevdonimom KS predstavila Ksenija Repina.
O PERFORMANSU
Tisočletja dolga, globoko zakoreninjena prepričanja, ki so ženskam dovoljevala le omejene vloge in dejavnosti v družbi, so se (šele) v zadnjih desetletjih preobrnila na glavo. Ne le, da je bilo razširjeno vsesplošno mnenje, da so ženske intelektualno manjvredne kakor moški, in zatorej sposobne (in vredne) opravljati le hišna, gospodinjska dela, rojevati (in vzgajati otroke), temveč ..
"Ženska je ženska zaradi umanjkanja določenih lastnosti" pravi Aristotel. Katere lastnosti me naredijo žensko in zakaj sem kot ženska manj vredna? In dalje, "Značaj žensk moramo pojmovati kot značaj, ki trpi za neko naravno hibo." Torej, zgovodina mi pravi, da sem kot ženska pomanjkljiv moški? Kaj točno mi manjka?
Skozi prizmo današanjega časa so te iztočnice skoraj neverjetne, vseeno pa so fundamentalna zgodovinska dejstva. Leta 1617 je Abecednik ženske nepopolnosti in zlobe Jacquesa Oliviera služil jasnemu namenu - platnice knjige je krasil lesorez, ki je predstavljal žensko z rokami harpije, čepečo na kokošjih nogah "saj ženska gospodinji tako slabo kot kakšna kokoš", pod vsako črko abecede, pa so vpisane - kakopak - njene napake. Vse do 18. stoletja so to bila dejstva in bilo je le nekaj protestov zoper žensko neenakopravnost, pa še ta niso vzbudila večje pozornosti. Na srečo - na srečo! - so se možje demokratičnega duha problema lotili objektivno, med drugim je tudi DIderot poskusil dokazati, da je ženska - prav tako kot moški - človeško bitje in kontriral izjavam kot so "Ženska je ustvarjena za to, da popušča moškemu in da prenaša njegove krivičnosti". Eh?
Ne pozabimo, da so ženske dobile (si izborile) volilno pravico šele v 20. stoletju; to pomeni, da je njihova enakopravnost krajša od obstoja elektrike, telefona, televizije. Medtem, ko razvoj te tehnologije gre strmoglavo v nepredvidne razsežnosti, se mi danes, še zmeraj, sprašujemo, ali smo ženske enakopravne (in zakaj morda nismo), ali smo enako sposobne (in zakaj nismo), ali smo enakovredne (in zakaj nismo), zakaj zmoremo (in zakaj ne) in zakaj poleg vseh zgodovinskih razlogov (degradiranje), naravnih danosti (rojevanje), čustvenih razsežnosti (ljubečnost) (z)moremo držati glavo pokonci in vsak dan znova dokazovati same sebe.
grafika: Ksenija Repina