Če so še nedavno narejena dela Urške Rednak praviloma delovala zapolnjeno, so se v zadnjem času začela čistiti in redčiti, a ne vsa. Manjši postaja tudi format. Manj podob in več prostora za brezprostorje, kjer se razvija vse tisto človeško. Manj podob in tiste jedrnate, kot bi šlo za kontemplativni razmislek, pri katerem človek ugotavlja, da ne potrebuje vedno več, temveč vedno manj: manj besed, manj podob, manj informacij … In več bistva.

Razstava Izrezi/Cut-outs je variacija sicer že poznanih avtoričinih del, v katerih ne umanjka raznolikosti ne v uporabi materialov niti v likovni dinamiki. Umetnica se je odločila, da se poigra z drugačnim konceptom, kot so ga imele njene dosedanje razstave. Slike velikih in srednjih dimenzij sestavlja s prefinjenim občutkom do kompozicije ter kolorita, likovne oblikovne prvine pa so tiste, s katerimi neposredno nagovarja oko gledalca. Podobe delujejo kot estetski konglomerat, ki ga v dotični razstavi, pa tudi prvikrat v takšni obliki, razstavlja oz. izreže na posamezne detajle. Ti so izvzeti iz njenih večjih slik, s čimer so dobili priložnost, da obiskovalca nagovorijo kot samostojni likovni objekti.

Tako kot v prejšnjih delih se tudi tokrat v kombinaciji s sliko ne odreka volnenim reliefom, njenim prepoznavno unikatnim elementom. Barvo zamenja volnena nit, orodje slikarskih potez, torej čopič, pa šivanka.

Pri delih Urške Rednak se podobe spreminjajo v lirično abstraktne forme, so pripovedovani odtisi emocij in sledi notranjega avtoričinega sveta.

V nazadnje nastalih delih se likovna govorica začne spreminjati. Govoriti začne v prid ostrejšim, kompleksnejšim, morda celo ekspresivnejšim oblikam ter močnejšim barvnim kontrastom.

(Iz spremnega besedila kuratorke Petre Čeh)