Na mariborskih ulicah boste od 12. do 22. oktobra že enajsto leto lahko prebirali poezijo pesnikov in pesnic, ki so v zadnjem letu prejeli pomembnejše slovenske pesniške nagrade ali so bili s svojo poezijo opaženi ali deležni pozornosti strokovne javnosti.
Plakatna akcija Poezija na mestnih ulicah 2018 poteka v produkciji MKC Črke in v svoji enajsti izdaji predstavlja najaktualnejšo sodobno slovensko pesniško produkcijo s pesmimi, ki naslavljajo pereča in aktualna vprašanja družbe in posameznika v njej. Avtor projekta in selektor je Nino Flisar. V literarni akciji sodeluje trenutna slovenska pesniška smetana: Jenkova nagrajenka 2017 Veronika Dintinjana, Veronikin nagrajenec 2018 in lanskoletni dobitnik nagrade Velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus Tone Škrjanec, prejemnica zlatnika poezija 2018 Bina Štampe Žmavc, prejemnik čaše nesmrtnosti 2018 Iztok Osojnik, vitezinja poezije 2018 Nina Dragičević, državna prvakinja v slam poeziji Neža Prah Seničar. Ob njih pa še odlični Vinko Möderndorfer, Ana Pepelnik in Jure Jakob. Plakate je oblikoval Uroš Lehner.
Avtor projekta Nino Flisar je o izbrani poeziji povedal naslednje: »Letošnji izbor prinaša nekaj pronicljivih in poglobljenih pesniških premislekov današnjega časa in njegovih stranpoti, ki se kažejo v različnih oblikah neobčutljivosti za sočloveka in svet. Drugi opazni del izbora se tematsko navezuje na temo minljivosti človeka in razmisleka o tem, kaj je v življenju resnično pomembno in kako na nas vpliva tok časa, kam in kako nas odnaša in odlaga. Tretji sklop pa so pesmi intime, v katerih se pesniški subjekt sooča z bolj ali manj neprijaznim svetom, v katerem išče oporne točke, na katere bi oprl svojo eksistenco; in ena od teh je tudi umetnost kot protiutež svetu moči in kapitala, ki so jima ljudje zgolj še statistični podatki.«
Lokacije, sodelujoči pesniki in pesmi so naslednje:
Trg svobode: Tone Škrjanec: prispevek k teoriji razvoja
Vetrinjska: Bina Štampe Žmavc: Krznar
Trg revolucije: Jure Jakob: Zahvala
Titova cesta – pred ZD: Ana Pepelnik: I (soneti za Joshuo Beckmana)
Slomškov trg: Bina Štampe Žmavc: Žalostni starci
Kamnica – pri trgovini: Veronika Dintinjana:Rembrandt van Rijn, avtoportret, 1669
Spodnja postaja vzpenjače: Vinko Möderndorfer: Strah
Slavija – postaja pri Cityju: Neža Prah Seničar: Igra na srečo
DZS – Glavni trg, nova zgradba: Nina Dragičević: za preživeti v kotlu …
Pod Titovim mostom – Kneza Koclja: Veronika Dintinjana: Kakšni časi so to
Glavna tržnica: Vinko Möderndorfer: Brez tebe
Meljska cesta – hitra cesta: Iztok Osojnik: Prijatelj, goriš mi v glavi …
»Statistike kažejo, da ima slovenska poezija malo bralcev, prav tako da večina ljudi prebere največ teksta iz raznih promocijskih in reklamnih materialov. Ergo, zakaj ne bi poizkusili poezijo podtakniti skozi promocijsko-reklamne kanale, zakaj ta prostor ne bi bil namenjen drugim in drugačnim vsebinam, tudi umetniškim.«, tako je pred desetimi leti ob začetku projekta razmišljal pobudnik projekta Nino Flisar. Danes je njegov pogled na prehojeno pot kritičen, a tudi optimističen: »Zadnje desetletje tako enkrat letno po mariborskih ulicah visijo plakati s poezijo s vprašljivim uspehom in dosegom, v kolikor za uspeh ne štejemo nekaj medijskih prispevkov letno, par iz neznanih razlogov ukradenih plakatov in trepljanj po rami pesnikov, ki bi si želeli sodelovati v prihodnosti. Kaj pa če je stvar v resnici drugačna? Mestne ulice »naseljuje« amorfna, a številčna množica – t. .i. mimoidoči – gre za tisoče potencialnih bralcev, ki jim je treba ponuditi nekaj, kar morda potrebujejo, pa tega (niti) ne vedo. Spomnite se samo »Boogie ribe« in prepričanja, da tega gotovo ne potrebuje nihče, pa se je izkazalo, da je z repom in glavo nato opletala v marsikaterem slovenskem domu. Zakaj ne bi bilo enako z nečim tehtnejšim – s sodobno slovensko poezijo? Kaj če si ljudje ne upajo priznati, da jim poezija godi, da jim nekaj da, da jo morda, pa čeprav redko, potrebujejo? In tega ne smemo izključiti«. Posebej poudari: »da četudi se poezija na plakatih uspe dotakniti le majhnega dela te številčne potencialne mimoidoče bralske populacije, je narejeno veliko.«
