KO JE TIŠINA LAHKO NEVARNA
MKC Maribor in Zavod PIP opozarjata na porast sovražnega govora
Mladinski kulturni center Maribor letos že četrtič organizira Parado ponosa v Mariboru, ki bo potekala v soboto, 7. junija 2025, pod sloganom Preglasimo sovraštvo!. S tem sloganom jasno in odločno odgovarjajo na vse bolj zaskrbljujoče razmere, v katerih se znajde LGBTQIA+ skupnost – tako v spletnem prostoru kot tudi v vsakdanjem življenju. Na porast sovražnega govora in nestrpnosti opozarjajo tudi v Zavodu PIP, kjer izpostavljajo, da odkrita sovražnost ni zgolj družbeno nesprejemljiva, temveč pogosto tudi kazniva. Njihove ugotovitve potrjujejo, da brez sistemskega odziva in zakonodajnih ukrepov tveganje za normalizacijo sovraštva postaja vse večje – še posebej med mladimi. Parada ponosa je zato danes bolj kot kdajkoli prej nujen javni opomin, da pravice, varnost in dostojanstvo LGBTQIA+ oseb niso samoumevni.
Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) v soboto, 7. junija 2025, organizira 4. Parado ponosa Maribor, ki letos poteka pod sloganom Preglasimo sovraštvo! Slogan kampanje ni izbran naključno. Organizatorji četrte mariborske parade ponosa opažajo zaskrbljujoč porast sovražnega govora in drugih oblik sovraštva, usmerjenih proti LGBTQIA+ skupnosti v Mariboru.
Kljub pomembnim družbenim in zakonodajnim premikom LGBTQIA+ osebe tako še vedno niso varne in enakopravne v praksi. V zadnjem letu in pol so v MKC Maribor zaznali več zaskrbljujočih incidentov, med njimi provokacije in nasilje po zaključku pretekle parade, ki jo je MKC Maribor organiziral septembra 2023, pojav sovražnih grafitov, uničevanje in krajo mavričnih zastav ter druge grožnje. Vse to kaže, da je vidnost LGBTQIA+ oseb v našem mestu še vedno povezana s tveganjem. Ob tem opažajo skrb vzbujajočo normalizacijo sovražnega govora, implicitnih in eksplicitnih pozivov k nasilju ter vse pogostejšo diskriminacijo marginaliziranih skupin.
Sovražni govor reden spremljevalec LGBTQIA+ dogodkov in objav na družbenih omrežjih
Prav tako je sovražni govor zdaj žal že reden spremljevalec objav na družbenih omrežjih, s katerimi sledilce in širšo javnost obveščajo o dogodkih kot je parada ponosa, in nič drugače ni v tednih pred Parado ponosa Maribor 2025.
Na družbenih omrežjih Facebook in Instagram so v MKC Maribor z intenzivnejšo promocijo parade začeli 14. maja 2025, ko so na družbenem omrežju Facebook ustvarili dogodek in začeli z njegovo plačljivo promocijo, sočasno so zagnali tudi promocijo na Instagramu.
Medtem ko na družbenem omrežju Instagram sovražnega govora za zdaj niso zabeležili, pa je objava na Facebooku med 14. in 31. majem 2025 prejela 272 reakcij z emotikoni, med katerimi jih je zgolj 94 izražalo podporo, in pa 111 komentarjev, od tega je večina vsebovala sovražni govor oziroma pozive k nasilju, kot na primer ''Ubi pedera!'' in ''Golazen pederska sprevržena'', ‘‘Parada sramote’’, ‘‘Fuj’’, ‘‘Gnoji’’, ‘‘Te golazni ne podpiram’’. S pojavom vsake nove platforme, dobijo nov prostor tudi nestrpneži. Ob objavi posnetka z dvigom mavrične zastave, ki smo ga na našem TikTok profilu objavili septembra 2023, so objavo preplavili sovražno nastrojeni komentarji in pozivi k nasilju. Zato komentiranje ob objavah z LGBTQIA+ vsebino že predhodno onemogočimo, saj nestrpnežem ne želimo nuditi prostora za širjenje sovraštva.
Sovražne komentarje (če komentiranja niso onemogočili že v naprej) na vseh kanalih redno prijavijo kot sovražni govor in večino izmed njih Facebook na podlagi prijave tudi odstrani. A čeprav kmalu po zapisu ti komentarji zaradi intervencije več niso vidni, je prav, da nanje opozarjamo in jih preglasimo s pozivi k spoštovanju raznolikosti, s pozivi k enakopravnosti in s pozivi k soustvarjanju bolj strpne družbe.
Sovražni govor kazniv, a sankcionirani redki
V Zavodu PIP ob tem opozarjajo, da je odkrita nestrpnost do ranljivih skupin, med katere sodi tudi LGBTIQ+ skupnost, s pridruženimi pozivi nasilja, kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika, za katera sta zagroženi tudi do dve leti zaporne kazni. Kljub temu je število dejansko sankcioniranih storilcev izjemno nizko, kar omogoča, da se sovražni govor nemoteno širi in vse bolj prehaja v vsakdanjo komunikacijo – še posebej na družbenih omrežjih, kjer je široko dostopen.
Slednje je izjemno problematično iz dveh vzrokov. Prvič, kaže na širši družbeni problem, ki prispeva k njenemu notranjemu moralnemu razkroju in dodatnem spodbujanju nasilja. Drugič, številne nevroznanstvene raziskave kažejo, da nas izpostavljenost sovražnemu govoru – tudi če sami nismo njegova tarča – sčasoma desenzibilizira; otopi in zmanjša empatijo do ranljivih skupin, katerih se sovražni govor dotika. Tako postopno normaliziramo sovraštvo, ga ponotranjimo in posledično lažje opravičujemo nasilje nad ranljivimi skupinami.
Žal smo kot družba že na dobri poti k tovrstni desenzibilizaciji. V okviru projekta so v Zavodu PIP izvedli obsežno raziskavo, v kateri je sodelovalo 400 mladih do 19. leta starosti. Ugotovili so, da je 18 % mladih že ponotranjilo in normaliziralo sovražni govor, kar 25 % pa jih je izkazalo visoko stopnjo nestrpnosti s prvimi zametki radikalizacije. Raziskava je pokazala tudi visoko dovzetnost mladih za lažne novice in dezinformacije – predvsem zato, ker večina mladih prejema informacije o svetu prek družbenih omrežij, ne pa iz verodostojnih medijev.
A brez ukrepanja države ne bo šlo. Zavod PIP je v preteklosti tako pripravil tudi zbornik priporočil za preprečevanje in sankcioniranje sovražnega govora, ki jih je naslovil na vsa pristojna ministrstva in druge odločevalce. Zavzemajo se za pravno ureditev sovražnega govora na državni ravni, saj ljudje nimajo jasnih smernic, ki bi jih morali upoštevati. Sovražni govor ne sodi v državni zbor in medije, saj tovrstna komunikacija vpliva na celotno družbo. Če je dovoljeno njim, potem to zelo jasno sporočilo o brezmejni »svobodi govora« upoštevajo vsi. Prav vsi lahko nekega dne po naključju pristanemo na »listi odpisanih« - tistih, ki so iz najrazličnejših vzrokov šikanirani, preganjani in nezaželeni. Če ne mi, pa morda naši najbližji. Mar ne bi želeli, da bi se država v takem primeru zavzela za nas – ali še bolje – da takšnih seznamov sploh ne bi bilo?
Parada poziv k spoštovanju človekovih pravic
Letošnja Parada ponosa zato ni le proslava raznolikosti, ampak tudi protest – glasen poziv k enakopravnosti, spoštovanju človekovih pravic in varnemu okolju za vse. Pozivamo javnost, oblast in vse odgovorne, da nasilje in sovražni govor dosledno obsodijo in naslovijo z odločnimi ukrepi. Čas je, da preglasimo sovraštvo – ne le v juniju, temveč vsak dan.
