Torek, 21. november 2023 // Narodni dom Maribor
Maribor je gostil Nacionalni posvet mladinskega sektorja
V letu, ko mineva okroglih deset let od naziva Evropska prestolnica mladih (EPM), ki ga je Maribor nosil leta 2013, in v letu, ko Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) praznuje 30. obletnico delovanja kot javni zavod na področju kulture in mladine, je tradicionalni Nacionalni posvet mladinskega sektorja potekal prav v Mariboru.
Predstavniki organizacij v mladinskem sektorju so zbrali v Narodnem domu Maribor v torek, 21. novembra 2023, Nacionalni posvet mladinskega sektorja pa je potekal na pobudo Urada RS za mladino in v organizaciji MKC Maribor, Mreže MaMa in Mestna občine Maribor. V ospredju letošnjega posveta je bil Strateški načrt Evropske agende mladinskega dela.
““Mogoče je čas za naslednji korak, kjer ne bodo pomembni številni kazalniki, ki ne povedo veliko, ampak pozitivne zgodbe mladih, ki jih piše mladinsko delo.””
Zbrane so na začetku nagovorili direktorica Urada RS za mladino mag. Tina Kosi, župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in direktorica MKC Maribor Marja Guček.
“Želim si, da bi danes prispevali k temu, da bi vsak mlad v Sloveniji svoj potencial lahko izkoristil v svojem domačem okolju.”
Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor
“Evropska agenda za mladinsko delo je bila sprejeta leta 2020 kot odziv na izzive s katerimi se soočajo mladi in mladinski sektor v Evropi, kot so prekarnost, socialna izključenost, diskriminacija, nizka raven politične participacije, v zadnjem obdobju pa še s posledicami pandemije, vojno v Ukrajini, katastrofalnimi razmerami v Gazi, klimatskimi spremembami … Vse to negativno vpliva na duševno zdravje mladih, zato je mladinsko delo v takšnih razmerah izjemnega pomena.“
mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino
Kristian Koželj je v svojem inspirativnem govoru, ki je sledil nagovorom, odgovoril na vprašanje zakaj mlade uvajati v umetnost. Poudaril je da mladi z umetniškim udejstvovanjem vstopi v proces, prostor iskanja rešitev, ki predstavlja simulacijo realnega življenja v varnem okolju. V umetnosti, specifično v gledališču, kjer poteka skupno iskanje odnosov na različnih nivojih, vzgaja mlade v empatijo, v poslušanje drug drugega, v iskanje skupnega jezika, iskanje skupnega pozitivnega izhoda iz potencialno nevarnih situacij brez uporabe sovražnega govora.
Udeleženci so se v interaktivnem kvizu, ki ga je pripravila Nacionalna agencija MOVIT, predstavila pa Meta Brečić-Ločičnik, lahko še podrobneje spoznali s Programi Erasmus+: Mladina in ESE ter tem, kako lahko programa prispevata in podpirata mladinski sektor pri razvoju mladinskega dela. Direktor Nacionalne agencije Movit, Uroš Skrinar, pa je ob tem poudaril, da bo v prihodnjih letih na programih Erasmus+ še več sredstev in zbrane povabil k prijavi projektov in gradnji kvalitetnih partnerstev.
Priložnost za razpravo in povezovanje
Na podlagi pogovora z mag. Tino Kosi, v katerem je naslovila dosežke Urada RS za mladino preteklega leta, usmeritve in vizijo urada za leto 2024, je sledila razprava po skupinah. Udeleženci so glede na predstavljene aktivnosti urada in glede na Strateški načrt za izvajanje Evropske agende o mladinskem delu v Sloveniji razpravljali v petih skupinah:
postavitev okvirja za usposabljanje na področju mladinskega dela,
digitalno spremljanje in beleženje mladinskega dela,
prepoznavnost in priznavanje mladinskega dela,
medsektorsko sodelovanje in povezovanje,
vloga mladinskega sektorja v kriznih situacijah.
Na področju postavitev okvirja za usposabljanje na področju mladinskega dela so udeleženci izpostavili predvsem postavitev okvirja in smernic za kakovostno mladinsko delo ter umeščanje mladinskega dela v širši družbeni kontekst. Skupina za digitalno spremljanje in beleženje mladinskega dela je med drugim opozorila tudi na potrebo po prenosljivosti beleženja v ključne kompetence, ki jih mladi lahko predstavijo delodajalcem. Pri prepoznavnosti in priznavanju mladinskega dela so poudarili pomen razumevanja različnih ciljnih skupin in primernosti komuniciranja ter vključevanje mladih v ustvarjanje vsebin za boljše razumevanje njihovih potreb. Prav tako so vlogo mladih poudarili v skupini medsektorsko sodelovanje in povezovanje, saj naj sodelovanja in partnerstva izhajajo iz potreb mladih. Udeleženci, ki so naslovili vlogo mladinskega sektorja v kriznih situacijah, pa so izpostavili, da mladinski sektor v kriznih situacijah prevzema vlogo organizirane pomoči. Potrebno je, da se to mladinskemu sektorju priznava in se to tudi promovira, saj imajo občutek, da so v medijih predvsem izpostavljene ostale organizacije.
Dialog z ministrom in podelitev priznanj
Zaključni sklop posveta se je začel z dialogom z ministrom za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjem Feldo. V dialogu je naslovil sistemske možnosti za ureditev zagotavljanja kakovosti mladinskega dela, komuniciranje in dvig prepoznavnosti ter s tem priznavanja mladinskega dela, povišanje sredstev na javnem pozivu za redno delovanje in zaposlovanje v mladinskem sektorju in povezovanje formalnega in neformalnega sektorja pri delu z mladimi in za mlade.
Nacionalni posvet mladinskega sektorja se je zaključil s podelitvijo državnih priznanj za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za leto 2023, s katerim smo se zahvalili kolegicam in kolegom, ki s prizadevnim delom krepijo mladinski sektor in povečujejo učinke mladinskega dela v lokalnih okoljih in širše. Podeljena so bila tri državna priznanja v dveh kategorijah.
“Vsi projekti in posamezniki, ki jih danes tukaj občudujemo, naj nas navdajajo z veseljem in upanjem, da se kljub vsem težavam v družbi in še posebej med mladostniki kljub temu stvari premikajo na bolje. Z doseganjem vrhunskosti vsak na svojem področju to tudi dokazujete. Ne delujete zgolj v korist mladih posameznikov, ampak tudi v korist skupnosti, saj mlade spodbujate na njihovi osebni in poklicni poti ter jih usmerjate v aktivne državljane.”
dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje
Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja prejme Mladinski center Dravinjske doline. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja letos prejme tudi Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO. Podeljeno pa je bilo tudi najbolj imenitno državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju, in sicer državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju. Prejel ga je Janez Škulj.
Avtorica prispevka: Alenka Drobnjak, uredništvo mlad.si // Uredila Živa Mijatović, MKC Maribor // Fotografije: Matej Pušnik, URSM // Snemanje in montaža videa prejemnikov državnih priznanj: Matic Ačko