Na drugi Paradi ponosa Maribor smo gostili številne govorke in govorce, ki so v svojih nagovorih izpostavili pomembne izkušnje, vidike, perspektive in želje v boju za enakopravnost in vidnost ter proti diskriminaciji LGBTQIA+ oseb. Ker želimo, da se njihove besede ne pozabijo, jih bomo v teh tednih posamično objavili in vabimo k branju ter razmisleku!

Govor Boštjana Koražije, poslanca Državnega zbora republike Slovenije iz stranke Levica

Zdravo.

No, kot predstavnik LGBT manjšin oziroma manjšine v Državnem zboru, ne samo, da sem ponosen, ampak sem zelo srečen, da lahko doživim kaj takega v Mariboru in tukaj na Štajerskem. In upam, da se bomo v bodoče redno srečevali tudi na Ptuju. In seveda zahvala vsem organizatorjem, predvsem pa vsem tistim, ki se borite za naše pravice oziroma za pravice LGBT manjšin. Iskrena hvala, pa v glavnem, ja, saj veste, kak je na Štajerskem: »Stopli bomo vkup, pa bomo rešli zadeve ne.«

V glavnem, zdaj pa bi nekaj še povedal na temo glede samega boja za pravice manjšin in dejansko za temeljne svoboščine oziroma tudi za osnovne civilizacijske vrednote, za katere se tudi LGBT skupnost borimo. Kot je že bilo prej rečeno, to so osnovne človekove pravice in čas bi že bil, da to več ne bo postalo samo boj, ampak da bo to postalo boj za nekaj več oziroma za tisto, kar je že dobljeno, da ne bo potrebno ponovno odhajati v vojne za svoje pravice.

Je pa nekaj res, da ko se gre za človekove pravice in nasploh za pravice LGBT manjšin, je to v Sloveniji ... vsi dobro vemo, da je treba znova in znova iti na bojna polja oziroma na bojno polje in si tudi priboriti te pravice, ne samo nazaj, ampak tudi spet jih udejanjat. In želim si in tudi vem, da imam, bom rekel, podporo s strani tudi ostalih političnih, sploh teh opozicijskih oziroma levih strank in tudi upam, da bodo na drugi strani končno začeli razumeti, da so LGBT pravice v bistvu pravice vseh nas oziroma da so osnovne človekove pravice.

Kot že povedano, še enkrat, zelo sem vesel, da sem lahko tu in upam, da se bomo v bodoče še srečevali, da bomo v bodoče še sodelovali. In kar si jaz osebno najbolj želim, da bi enkrat lahko vsi prišli v državni zbor, med nas tja, med poslance in tudi povedali svoje zgodbe oziroma svoje težave, ki jih doživljate osebno, ker vem, kaj vse ste dali v življenju skozi oziroma s čem vse ste se že srečevali, pa s stvarmi, ki se še boste srečevali. In prav bi bilo, da se to tudi v prvi vrsti v državnem zboru pove vsem ostalim poslancem, da se ne bodo potem izgovarjali v smislu: “nisem vedel” oziroma “nisem vedela”.

Dejansko, kot že rečeno, zadeve se dotikajo vseh nas. LGBT skupnost je zelo močna, kot tudi vidite nas je zmeraj več, v bistvu tudi na prvi, na prvi je tole, na prvem Pride-u tukaj v Mariboru. In kot rečeno, Maribor je mavrično mesto, če se tak malo, bom rekel... glede na to, da se dostikrat pojavlja tudi ta vijolična barva – in to je ena izmed barv, ki je v tej mavrici zelo prezentna oziroma tudi zelo poudarjena – in prav je, da tudi to mavrico ohranjamo in da naprej delamo na tem, da bomo vsi imeli boljše in bolj vključujoče življenje, ki ga ne samo zaslužimo oziroma tudi imamo pravico do njega. Tako da, zavedajte se, da ko se gre za vaše pravice, se bo potrebno boriti. Jaz osebno se konstantno borim v državnem zboru, to lahko tudi pove gospod Trček, Franjo. In brez skrbi, da se bom boril z veseljem in tudi s ponosom naprej, zato pa je parada ponosa. In kdo drug pa naj bo ponosen na nas kot mi sami in tudi drugi, bodite sigurni, da so zelo ponosni na nas in tudi naprej bodo zagotovo zelo ponosni na nas in na Maribor in na Štajersko.

Kot že prej rečeno, ni vse v Ljubljani, ni vse v centru, ker živimo po vsej Sloveniji in imamo vsepovsod zelo, bom rekel, določene podobne, pa tudi ponekod različne težave. V osnovi pa je nekaj tudi stvar v tem, da jaz stalno rad rečem, dejansko: če imaš nekoga rad ne, oziroma ga ljubiš, potem te ne sme biti strah zaradi tega, ker imaš nekoga rad pa nekoga ljubiš, in mi si to zaslužimo, da nas ne bi smelo biti strah zaradi tega, da imamo nekoga radi oziroma, da nekoga ljubimo, da nekomu pripadamo. In na koncu koncev, zakaj oziroma, ne bi nas smelo biti nikoli strah, da smo kar smo – je to, da smo ljudje in LGBT skupnost smo mavrični ljudje, tako kot bi vsi morali biti.

Tako da Maribor, hvala, fajn bodite, pa se vidimo enkrat na Ptuju. Hvala.