Na MKC Maribor nadaljujemo z blogi zaposlenih o trenutnem dogajanju in našem delu. Julij je naznanil neko novo normalnost, s katero se sooča tudi ekipa Hostla Pekarna. O njej in o tem, kaj dobrega in slabega je prinesla pandemija, je tokrat razmišljal Darjan Lorenčič, ki z nasmeškom na ustih skrbi za dobro počutje gostov hostla.
Poletje je tu, splošna karantena je mimo in življenje se je vsaj delno vrnilo v normalne tire. To pa še ne pomeni, da smo se znebili zloglasne korone, ki še naprej veselo pleše med nami in nam greni vsakdanjik. V trgovinah in vseh ostalih javnih površinah je še naprej obvezno razkuževanje, nošenje mask, upoštevanje distance in odsvetovano je potovanje v tujino. Za mene osebno, kot ljubitelja glasbe in koncertov, je najhujše dejstvo, da so odpovedani vsi poletni festivali in večji koncertni dogodki. Toda kaj »čmo«, bom tudi brez tega preživel, in kot pravijo, v vsaki negativni stvari je nekaj pozitivnega – in tudi tukaj je nekaj pozitivnega – bom vsaj nekaj denarja privarčeval. J Kakorkoli že, najbolj pomembno je, da ostanemo zdravi in upoštevamo vsa priporočila, saj lahko le tako ustavimo, ali pa vsaj upočasnimo širjenje virusa, ter s tem tudi obvarujemo najranljivejšo skupino – starejše, predvsem naše babice in dedke.
Spominjam se, ko so v javnost pricurljale prve novice o nekem še neznanem virusu, ki se je pojavil v osrčju Kitajske. Vsi smo bili mnenja, da je to samo še en virus, ki bo izginil še hitreje, kot se je pojavil, ampak temu ni bilo tako. Naenkrat se je v začetku marca pojavil tudi pri nas, navkljub temu pa smo še vedno naivno mislili, da ne bo tako hudo. In kako hudo smo se motili. Kot strela iz jasnega je prišla novica o popolni zaustavitvi javnega življenja in uvedbi popolne karantene, nekaj dni zatem pa je bil v hostlu sklican izredni sestanek, kjer smo bili seznanjeni, da gremo na čakanje. Seveda smo bili vsi šokirani, ampak ni bilo druge opcije. Na delovnem mestu sta ostala le Marja, direktorica MKC-ja, in Andrej, bivši vodja hostla. Naš hostel je v času karantene gostil naše heroje - zdravstvene delavce iz bližnjega UKC-ja.
Končno pa pridemo do naslednjega vprašanja – kako pa sem jaz preživljal karanteno? Moram priznati, da so me prvi teden karantene spremljali nadvse mešani občutki. Življenje onkraj štirih sten se je nenadoma ustavilo: ulice so bile prazne, zunaj skorajda ni bilo žive duše. Vedno sem se pritoževal, da imam malo prostega časa, a takrat sem nenadoma imel ves čas na svetu. Bil je vsekakor čuden občutek, vendar nisem dolgo okleval in sem začel pridno izkoriščati dani prosti čas. Najprej smo s cimri začeli raziskovati mariborsko občino, ker je bilo kakopak prehajanje med občinami prepovedano. Varil sem lastno pivo, začel izdelovati fermentiran čaj, ki se imenuje kombuča, in si omislil lasten vrt čilijev ter raznih zelišč na svojem balkonu. Pivo sem varil že pred karanteno, toda ne tako pogosto kot med »samoizolacijo«. Nikoli pa si nisem mislil, da se bom začel ukvarjati z vrtnarjenjem. Ampak ja, živimo v čudnih časih in nas res več nič ne more presenetiti. No, raje se ne bom prenaglil z zadnjo trditvijo, ker leto 2020 skorajda vsak mesec za vse nas pripravi kakšno novo »presenečenje«.
Prav neverjetno kako je hitro minilo obdobje karantene. Junija sem se vrnil nazaj na staro delovno mesto, ki pa več ni bilo tako kot pred pandemijo. Pri recepcijskem pultu me je pozdravilo pleksi steklo, simbol nove »normalnosti«. Tudi na to sem se hitro navadil. Prve dni po odprtju je bilo turobno – gostov je bilo le za vzorec, vendar se nismo dali. Aktivno smo začeli oglaševati naš hostel, prišli so turistični boni in s tem tudi vse več gostov. Za vse naše goste smo si domislili kolo sreče, kjer lahko z malo sreče pridobijo popust na nočitev. Gostom s turističnimi boni smo pripravili nagradno igro, tistim, ki pa prespijo na bon dve noči ali več, pa ponujamo brezplačno degustacijo vin v Hiši Stare trte. Za konec pa se lahko vsi v kolektivu pohvalimo, da je bil naš trud že poplačan; naši gostje so zelo zadovoljni, dne 15. 7. pa smo imeli celo več nočitev kot na isti dan lani.
foto: arhiv avtorja