Izvajanje projektov v okviru Banke idej: Lokalni sklad za mlade z idejami je v polnem teku. Kot zadnjo predstavljamo ekipo Svobodne republike Pekarne, ki bo prostor Kulturnega centra Pekarna obogatila s postavitvijo informativne lesene table z zemljevidom celotnega kompleksa.
"Kaj je bila prelomna točka, da si se odločil/odločila za ta projekt - kdaj si dobil/dobila navdih za projektno idejo, kako, zakaj? In zakaj prijava na razpis Banka idej 2020?"
Ekipa: V Maribor sem se preselil natanko pred 9 leti, v samo Pekarno pa s prijatelji zahajamo že skoraj 10 let. V tem obdobju smo bili priča vsemu – dobremu in slabemu, a na srečo je bilo slednjega manj. Po golem naključju smo s prijatelji začeli leta 2014 v MC Pekarni organizirati koncertne dogodke, že dolgo pa je v nas tlela ideja, da bi v tem prostoru pustili neki trajnostni pečat in ga morebiti celo izboljšali. Obiskovalci Pekarne se zavedamo, da je ta prostor nekakšna »oaza« odprtomislenosti in sprejemanja drugačnega, ne le v Mariboru, ampak v celotni regiji, vendar to odprtomiselnost in drugačnost širša publika pogosto napačno razume in žal tudi obsoja. Ravno pri tej problematiki se nam je porodila ideja za projekt približanja KC Pekarne (dalje: KCP) mestu in širši publiki, vendar nismo imeli finančnih zmožnosti, da bi to idejo dejansko udejanjili. Kot sem že prej omenil, KCP predstavlja nekakšno »oazo« inkluzivne kulture, zato smo izbrali ime projekta »Svobodna republika Pekarna« in se tudi prijavili na razpis Banka idej 2020. Vaša odločitev, da nas boste sofinancirali pri izvedbi projekta, nam je končno odprla možnost, da razbijemo najbolj trdovratne mite o KCP in sam kompleks približamo vsem meščanom v Mariboru.
"Se ti zdi pomembno, da smo mladi "change-makerji", zakaj?"
Ekipa: Vsekakor. Stari in vsem znani rek pravi, da na mladih svet stoji. Dandanes je to še bolj aktualno kot kadarkoli prej. Mlajše generacije še imamo čas, čeprav malo, da vsaj omilimo oz. upočasnimo podnebne spremembe, če jih več ustaviti ne moremo. Prav tako pa mladi dajemo nove smernice alternativni in tudi »mainstream« kulturi.
"Kje smo po tvojem kot družba (mesto Maribor/Slovenija/svet) na področju trajnostnega razvoja in kaj bi še lahko izboljšali?"
Ekipa: V primerjavi s preostalim svetom je slovenska družba na področju trajnostnega razvoja na dobri poti, vendar je potrebno še marsikaj izboljšati, predvsem kar se tiče mobilnosti, energetike in uporaba okolju prijaznih materialov. Predvsem v Mariboru ti problemi najbolj izstopajo, saj se v preteklih letih skorajda nič ni vlagalo v trajnostni razvoj. Tako je v Mariboru še vedno huda svetlobna onesnaženost, ker se skorajda nič ni vlagalo v zamenjavo svetilk javne razsvetljave, da o javnem prevozu sploh ne govorimo. Občina se pri uporabi okolju prijaznih materialov premika v dobro smer, vendar je potrebno še veliko postoriti v tej smeri. Slediti moramo tudi svetovnemu trendu in več vlagati v obnovljive vire energije, ki imajo minimalni negativni vpliv na okolje. To ne pomeni, da moramo še naprej vlagati v gradnjo hidroelektrarn, saj slednje močno vplivajo na okolje, čeprav jih štejemo pod zeleno energijo. Potrebno je več vlagati v izkoriščanje vetra kot vir energije in tudi sončno energijo.
"Če se ozremo 20 let v prihodnost: po čem si želiš, da si te ljudje z vidika trajnostnih sprememb in razvoja zapomnijo - kakšna želiš, da je "tvoja zapuščina" trajnosti?"
Ekipa: Da je družba nizkim ogljičnim odtisom možna in to ne v roku 20 let, ampak 10 let. Začnemo lahko z majhnimi stvarmi – ločevanjem odpadkov, uporaba kolesa ali javnega prevoza namesto avta, uporaba čim manj embalaže in navsezadnje imeti vrt, tudi na balkonu, če živiš v mestu. Vse je mogoče, če je volja. Zato smo se pri našem projektu odločili, da bomo pri izvedbi strmeli k temu, da bomo uporabljali materiale, ki so prijazni naravi. Potemtakem smo se odločili, da bo informativna tabla, ki jo bomo postavili pri vhodu v KCP lesa, premaz pa bo okolju prijazen. Prav tako bomo pri grafitiranju uporabili barve in lake, ki bodo čimbolj prijazni okolici. Z vodenimi ogledi po KCP, če bo to dovoljevala situacija glede Covid-19, pa bomo skušali približati Pekarno splošni publiki in spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje. Trdno verjamem, da bo s tem projektom moja zapuščina tekom dvajsetih letih pozitivno vplivala na trajnostni razvoj KCP in mesta Maribor. To je mali korak, a če vsi naredimo mali korak, bomo že na dobri poti k boljši in predvsem okolju prijazni družbi. Naj bo tudi to spodbuda za druge.
Projekt 3: Svobodna republika Pekarna
Že od nastanka avtonomnega Kulturnega centra Pekarna se okoli le-tega vije oblak predsodkov, stereotipov in celo nasprotovanj – oblak, ki se še ni razblinil vse do zdaj, ko družba postaja vse bolj odprta in vključujoča. Namen projekta »Svobodna republika Pekarna« je dvigniti ozaveščenost javnosti o Kulturnem centru Pekarna, ne le v mestni četrti Tabor, ampak tudi v celotnem Mariboru ter širše, in posledično tudi približati delovanje celotnega kompleksa. S postavitvijo informativne lesene table z zemljevidom celotnega kompleksa, vodenimi interaktivnimi ogledi vseh prostorov in prisostvovanju pri nastanku vključujočih in družbeno kritičnimi grafiti, bomo širši javnosti, in tudi turistom, dokazali, da je Pekarna veliko več, kot le center nočnih zabav. Pekarna predstavlja mesto v mestu, oaza med podivjanim potrošništvom in komercializmom, prostor kjer se lahko vsak izraža na svoj način in ustvarja kar hoče, naj bo to umetniško ustvarjanje ali pa organizacija raznovrstnih dogodkov, ki jih drugače ni možno izvajati nikjer drugje. Skratka, Pekarna je talilni lonec vseh skupin ljudi. Vsakdo je dobrodošel, zato Svobodna republika Pekarna!