Okroglo mizo smo izvedli v torek, 30. junija 2020, na temo Vključevanja migrantov v lokalno okolje. Na dogodku so bili kot aktivni govorci prisotni:
Urada RS za oskrbo in integracijo migrantov – Martin Nedelko, vodja Sektorja za integracijo,
Mestne občine Maribor – podžupanja Alenka Iskra in Urška Korošec, Urad za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost,
Slovenske filantropije – Urška Živkovič, vodja Dnevnega centra za migrante Maribor
Društva Odnos – Renata Daljevec, strokovna sodelavka,
Mariborske razvojne agencije – Borut Jurišić, višji svetovalec Sektor za mednarodna sodelovanja,
MKC Maribor – Doris Špurej, vodja projekta Središče medkulturnega dialoga Maribor.
Govorili smo o vlogi Mestne občine Maribor - kaj Mestna občina Maribor že dela na področju integracije migrantov; kako vidi svojo vlogo pri vključevanju migrantov v lokalno okolje; kakšne potrebe in težave na lokalni ravni je zaznala na področju integracije. Predstavniki organizacij, ki izvajajo integracijske programe, so povedali, kako s svojimi programi prispevajo k krepitvi medkulturnega dialoga; s katerimi problemi in težavami se soočajo na področju izvajanja programov in uporabniki pri vključevanju v lokalno okolje ter kakšne so možnosti za krepitev sodelovanja z Mestno občino Maribor. Udeležencem okrogle mize smo zagotovili prevajalca za arabski jezik.
Ključne ugotovitve so bile:
Vsi programi namenjeni pomoči in podpori migrantov v Mariboru so vezani na izvajanje projektov (nekontinuirana podpora).
V Mariboru je delež migrantov v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi mesti relativno visok – večina projektnih aktivnosti se osredotoča na pomoč osebam z mednarodno zaščito – malo podpore za albansko govoreče priseljence.
Podporo migrantom na sistemski ravni ureja država, čeprav ima priseljevanje predvsem vpliv na lokalno raven – potrebno bi bilo opolnomočiti občine in jih opremiti z znanjem in medkulturnimi kompetencami.
Ustvarjanje medkulturnega dialoga je proces, ki se nikoli ne zaključi in, ga je potrebno ves čas »negovati«. Prav tako je sprejemanje migrantov in integracija v lokalno okolje odvisna od številnih dejavnikov: števila priseljencev, medijskega poročanja o migrantih, osebnih izkušenj, spreminjanja zakonodaje, gospodarske stabilnosti …
Težava je tudi v institucionalni diskriminaciji, pomanjkanju kulturnih mediatorjev in prevajalcev.
Vprašanje, kako dostopati do skupin migrantov, ki se ne vključujejo v nobene redne programe pomoči in podpore (npr. kosovska skupnost).
Migranti imajo zelo različne izkušnje s predstavniki lokalne skupnosti – eden izmed problemov so kulturne razlike (slovenska družba temelji na individualizmu, kar lahko migranti razumejo kot zavračanje); večjo vključenost in boljšo socialno mrežo imajo migranti, ki so zaposleni (vendar zaposlitev ni nujno tudi razlog za večjo vključenost, pogosto dobijo zaposlitev ravno zaradi že prej vzpostavljene socialne mreže) …
Za boljšo integracijo priseljenskih družin je potrebno opolnomočiti ženske – jih izobraziti, informirat, opismenjevati …
