Tokrat zaveso v prigode zaposlenih odstira Sonja Gregorn. Njen uradni naziv je koordinatorka in organizatorka kulturnih programov. Kot gonilno silo Galerije Media Nox, kjer priložnosti dobivajo predvsem mladi umetniki in bodoči kuratorji, jo boste dobršen del delovnika lahko srečali v galerijskih prostorih na Židovskem trgu, oktobra pa na katerem od prizorišč Mednarodnega festivala računalniške umetnosti, katerega producentka je.
Pisalo se je leto 2010 in delala sem v pisarni na Ljubljanski ulici, kjer je imel MKC Maribor začasne prostore. Nekega dne zaslišim trkanje po vratih. V pisarno vstopita dve mladi dekleti. V angleščini me vprašata, ali sta našli MKC Maribor ter povesta, da sta iz Poljske in ju zanima Maribor kot Evropska prestolnica kulture (EPK) leta 2012.
Bila sem nemalo presenečena, da se nekdo zanima za EPK že dve leti pred pričetkom ter da sta me našli dve tujki, saj so bile naše začasne pisarne na Ljubljanski ulici v ogromni stari meščanski stavbi precej skrite.
Foto: Boštjan Lah
Projekte EPK sem dobro poznala, saj smo se s tem veliko ukvarjali. Povedala sem jima, da je občina objavila razpis za EPK projekte, kamor smo jih osem prijavili, ter da so bili vsi odobreni. Na kratko sem jima predstavila vse projekte in odgovarjala na njuna vprašanja.
Ob tem pa sem se še vedno ves čas čudila, zakaj bi prišli dve osebi iz Poljske že dve leti pred izvedbo EPKaja in zakaj ju vse tako natančno zanima.
Videti sta bili zadovoljni s podatki, ki sta jih dobili, zato smo se čez čas poslovile.
Čez dva dni pa sem doživela hud šok, saj sem med listanjem časnika Večer zagledala dvostransko fotografijo obeh deklet in zgrožena prebrala, da sta Slovenki, novinarki časnika Večer pod krinko, ki sta hodili po mariborskih institucijah ter delali raziskavo o pripravah na EPK.
Počutila sem se grozno, izkoriščeno, prevarano, nalagano….bila sem res besna nanju! Ko sem se umirala sem članek prebrala in videla, da sta pisali pozitivno le o »gospe« iz MKC Maribor, da sem poznala EPK in projekte, da sem bila z vsem seznanjena ter da sem uspešno odgovorila na njuna vprašanja.
Kmalu je prišla do mene direktorica Nina in vesela dejala: ‘‘Sonja, samo vi ste se izvrstno odrezali.’’
Ostali direktorji so se namreč želeli pritožiti, naša direktorica pa je dejala, da pri nas ni te potrebe, saj se je Sonja res lepo znašla.