UVODNIK K FESTIVALU PERFORMA&PLATFORMA 2019: ORAL[NO]

Ne glede na to, kako privlačna so lahko usta, so primarno predvsem organ za prehranjevanje; tudi njihova vloga pri ljubljenju ima kakovost senzualnega požiranja ljubimca. Usta so začetni del prebavnega kanala. Vsak del ust opravlja svojo vlogo pri osnovni funkciji prebave. Usta pa obenem sodelujejo tudi pri elementu z drugega dela spektra; pri najbolj prefinjenem vidiku človeškega življenja, v natančnosti jezika. Poleg tega prenašajo tudi dih, kot življenje, duh, dušo, besedo, stvarjenje. Naša usta so opremljena z velikim številom živčnih končičev, velik del senzoričnega korteksa pa je namenjen ravno različnim aktivnostim ust. Le česa človeška usta ne zmorejo?

Posameznikov odnos od ust oziroma do objekta oralne konzumacije naprej razkriva tudi njegov odnos do življenja, čutne in čustvene stabilnosti. Opazujemo in naslavljamo jo z abstraktno določeno zmernostjo oziroma pravo mero. Od svetopisemskega sklicevanja na grehe, kjer je požrešnost le ena na lestvici anomalij objestnosti in patologije posameznika, jih predvsem v sodobni zahodni družbi dopolnjujejo skrajnosti njim nasprotnega pola. Te se plastično pokažejo prav na primeru posameznikovega odnosa do hrane, njenega mesta v družbi in z njim povezanega obredja.

Umetnost reflektira sodobno družbo z vsemi njenimi partikularnosti in pri tem ne pozablja na usta kot votlino konzumcije. Ustvarjalci v svojih delih naslavljajo oralnost kot posredovano ali izkustveno doživetje; izpostavljajo razlike med užitnim in neužitnim; odnos do objekta konzumcije; vlogi okušanja in kompenziranja. Ponujajo nam izkušnjo: kompleksno ali preprosto, racionalno in/ali doživljajsko. Včasih tudi zgolj tako, da prestrukturirajo uprizoritveni prostor v prostor srečanja začasne, a med seboj povezane skupnosti. To na skrajno učinkovit način dosežejo s postavitvijo skupne mize, s pijačo in jedačo, ki jo lahko skupaj pripravljamo, spoznavamo, okušamo in delimo.

S svojimi deli nas bodo počastili Sorour Darabi (nagrada strokovne žirije – Zürcher Theater Spektakel 2016), Chris Haring/Liquid Loft (prejemnik prestižne nagrade zlati lev za najboljšo predstavo – Running Sushi, na Beneškem bienalu 2007), Anna Dankova, Ana Romih, Beno Novak, Ivan Mijačević, Aja Zupanec idr.

Upamo, da boste zbudili svoje čute in okusili festivalsko ponudbo; ob umetniški tudi kulinarično in vinsko!

Jasmina Založnik in Mojca Kasjak

KOLOFON

Produkcija in realizacija: 
Mladinski kulturni center Maribor (Zdenka Borak, po pooblastilu direktorice)
Plesna izba Maribor (Ines Uroševič, predsednica)
Zavod MOJa KreacijA Maribor (Mojca Kasjak, direktorica)

Koprodukcija: Lutkovno gledališče Maribor, SNG Maribor

Partnerji: Narodni dom Maribor, GT22, Fundacija sonDA, Moment, Abonma MAMO

Umetniško in programsko vodstvo: Jasmina Založnik, Mojca Kasjak

Izvršna produkcija in organizacija:
Jasmina Založnik, Mojca Kasjak, Petra Kolmančič, Jasmina Polovič in Ališa Kasjak Gutman

Tehnično svetovanje: David Orešič

Tehnično vodstvo LGM: Marko Jakopanec
Tehnično vodstvo SNG: Matic Gselman
Tehnično vodstvo ND: Luka Belšak

Odnosi z javnostmi, marketing in družbena omrežja: Žan Lebe

Celostna grafična podoba: Kai Simon Stöger

Foto dokumentacija: David Orešič

Video: Dejan Dolšak

Kaj je Performa?

Performa je mednarodni festival performansa in inovativnih umetniških akcij s področja glasbe, literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti in v svojem programu ponuja video instalacije, reartikulacije znanih performansov iz zgodovine umetnosti, premierne projekcije videoperformansov, video in performans predavanja, ulične performanse, performativne instalacije, multimedijske, literarne in glasbene performanse. V vseh teh umetniških oblikah se pogosto različni umetniški žanri hibridno prepletajo in rezultirajo v umetniških novumih. Nove tehnologije in intermedijska umetnost sta pogosta sopotnika performansa. Vsebine se dogajajo izven institucionalnih okvirjev, pogosto v urbanem okolju, na ulicah, trgih, v izložbah, naravni krajini in v neodvisnih prireditvenih prostorih.

Kaj je performans?

Performans je uprizoritev, kjer igralec pogosto »igra« samega sebe oz. uprizarja lastno stvarnost. V procesu performansa končni rezultat ni nek artefakt, umetniško delo, ki bi ga lahko ločili od umetnika. Prav ta znakovni, nematerialni status, je srž performativnega obrata, do katerega je prišlo v umetnosti v šestdesetih. Performerji tudi ne agirajo kot igralci, ne prikazujejo nekoga drugega. Pri performansu gre za dematerializacijo objekta umetnosti, za učinek in izkustva – izkušnje, ki jih pridobi performer med uprizoritvijo in za izkušnje, ki jih pridobijo udeleženci performansa. Bistvo performansa je prav v tem – v soočenju in interakciji, v telesni soprisotnosti akterjev in gledalcev, iz katere izhaja presežna vrednost ustvarjenega dogodka.

Zgodovina festivala

Festival performansa ima v Mariboru že dolgoletno tradicijo – prvi festival performansa z imenom Sen žice je v Mariboru v stari galeriji Media Nox na Orožnovi leta 1993 izpeljal Beno Artnak v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, leta 2000 pa je festival prevzel Tomaž Brenk in je prvič potekal pod imenom Performa. Performa je bila zasnovana kot drugačni, drzni festival sodobnih scenskih umetnosti. Domače občinstvo je nagovarjala skozi prizmo svežih, morda za mnoge šokantnih sodobnih multimedijskih in scenskih prijemov in form.  Je eden tistih festivalov, ki je oral ledino v drugačnost in s svojo zasnovo vzpodbudil nastanek sorodnih festivalov v Mariboru in njegovi neposredni okolici (Drugajanje, ki je namenjejo srednješolski mladini, NagiB, festival eksperimentalnega giba, Fronta, Platforma).

Performa 2014-2017

Leta 2014 se festival Performa programsko poveže s Platformo sodobnega plesa, ki poteka v organizaciji Plesne izbe Maribor. Programski vodji obeh festivalov, Jasmina Založnik in Mojca Kasjak, sta v prvem letu skupnega delovanja v fokus združenih festivalov postavili vprašanje ranljivosti umetnika. Umetnost in strast sta bili rdeča nit festivalov v letu 2015, ko smo praznovali tudi jubilejno, 20. obletnico Performe, preprostost pa je bila vodilna tema programa v letu 2016, ko je prvo desetletko prisotnosti na sceni obeležila Platforma sodobnega plesa. V letu 2017 se Performa in Platforma sodobnega plesa posvečata domeni ženske na področju performansa in sodobnega plesa - ženske ustvarjalke namreč v svojih delih sistematično, metodično in poglobljeno tematizirajo številna pereča vprašanja in pogosto v družbeno stvarnost zagrizejo z upornim, kritičnim, subverzivnim, humornim, subtilnim in senzibilnim vstopom.

Performa 2011-2013

Zadnja leta je značilnost festivala Performa izbor vsakoletne osrednje teme, ki definira vsebino in dogajanje v tekočem letu. Če se je Perfoirma v letu 2010 spraševala kdo je sodobni performer in ali je performans v času, ko je kapital koloniziral tudi umetnost, teorijo, telo in naša življenja, še lahko radikalen, v letu 2011 skupaj z umetniki, teoretiki in javnostjo sprašujemo, kdo je gledalec. Gledalec sodobnih uprizoritev je namreč tudi soigralec, ko-subjekt, udeleženec dogodka. Ima bistven vpliv na transformacijsko moč predstave. Osrednja tema 17. Performe leta 2012 je interkulturnost ter človekova izkušnja drugega – drugega kot tujega, drugega kot domačega. 16. Performa, ki bo potekala leta 2013, bo posvečena vprašanjem fizisa, bo razmislek o telesu, ki je eden bistvenih dejavnikov (in materialov) sodobnega performansa. V središču performativne kulture je telo, izkušnja telesa; ko ni več tradicionalnega besedila je telo zgodba, katere naracijo določajo posebna razmerja med igralci in gledalci, ki si nemalokrat celo izmenjajo vloge.