Helena Zemljič

Helena Zemljič

Rojena 1995 v Mariboru, sicer študentka 3. letnika filozofije in slovenskega jezika ter književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Zanima jo predvsem zapletanje jezika in prepletenost filozofije z literaturo skozi čas in prihodnost. Prve pesmi je pričela objavljati na spletnem portalu Pesem.si, sodelovala je na Mladih rimah v Mariboru in Ljubljani, njena poezija pa se najde tudi v Litru jezika, Novem zvonu, Spirali, spletnem portalu Poiesis in različnih zbornikih. V zadnjem letu je prišla v ožji izbor natečaja Urška.


Pesem

 

Siješ kolikor moreš Zelo Kot bi padec

abstraktnosti na realnost pomenil kaj

več od nakladanja Se razkrivaš Se

paraš na mestu prsnega koša Kot

žaba si mrzla pod blatom Ničesar

ne poveš ko dihaš Zelo globoko d-

i-h-a-š In misliš v vrtincih nenavadnih

zapletov romana Moderno se kracaš

na neko steno v nekem mestu Tam

je tudi vsa tvoja kritika starega

političnega sistema in babičine juhe

ki je bila očitno preslana V bistvu

si velika črka A G H J na začetku

abecede na začetku korena življ-

Siješ kolikor moreš Zelo Kot bi bila

več kot zgolj-

 

 ***

 

p- na začetku molči kolči kleči traja

Mislim da vem kaj pomeni "beseda"

Kakiji so na primer okrogli in včasih

pernato prekriti In seveda je asfalt

nekaj kar se ne da povedati lepše

Lahko bi na primer rekla da je njegova

druga žena moja ljubica Bi nastala

vzporedna realnost mene in postelje

in džusa ki ne bi bil čisto svež Koliko

prepletanja bi bilo potem potrebnega

da bi te čisto izgubila? Bi sploh

prišla nazaj če bi utihnila? Utihniti

potem ko si že tiho pa …

 

***

 

Krik! Zamah z zastavo Pismonoša

ki je prišel mimo in dvignil prah

iznad vigredi škorjev kakopak in

tanca-aa-nja Pismonoša nima

pojma so rekli in zapečatili zadnje

pismo Zdaj je vse rešeno Končno

lahko govorimo v logičnih stavčnih

strukturah Ne spodobi se in ni(!)

pravično da bi momljali Mmmi-

slili Zdaj se lahko vlačimo po

trpežnem usnju Obstajamo kot

predpražniki z jezikom navznoter

In v zgodovinskih učbenikih piše

da se da tako zadušiti Se da Se

da

 

***

 

dam da daš darovalcu Siješ

v usta in besede se valijo preko

membran v stvarnost Razkrivaš in

vidi se vse razen tebe Tako naj

bi tudi bilo piše v pismu (Raztrganem

preko prsnega koša) Čisto dovolj je

da moraš iti preko (pomenov?) in se

sleči do stroge hermetike ne-

napovedanega Potem

te več ni

samo

drugi

še vidijo

spodaj podpisane

besede