Helena Zemljič
Rojena 1995 v Mariboru, sicer študentka 3. letnika filozofije in slovenskega jezika ter književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Zanima jo predvsem zapletanje jezika in prepletenost filozofije z literaturo skozi čas in prihodnost. Prve pesmi je pričela objavljati na spletnem portalu Pesem.si, sodelovala je na Mladih rimah v Mariboru in Ljubljani, njena poezija pa se najde tudi v Litru jezika, Novem zvonu, Spirali, spletnem portalu Poiesis in različnih zbornikih. V zadnjem letu je prišla v ožji izbor natečaja Urška.
Pesem
Siješ kolikor moreš Zelo Kot bi padec
abstraktnosti na realnost pomenil kaj
več od nakladanja Se razkrivaš Se
paraš na mestu prsnega koša Kot
žaba si mrzla pod blatom Ničesar
ne poveš ko dihaš Zelo globoko d-
i-h-a-š In misliš v vrtincih nenavadnih
zapletov romana Moderno se kracaš
na neko steno v nekem mestu Tam
je tudi vsa tvoja kritika starega
političnega sistema in babičine juhe
ki je bila očitno preslana V bistvu
si velika črka A G H J na začetku
abecede na začetku korena življ-
Siješ kolikor moreš Zelo Kot bi bila
več kot zgolj-
***
p- na začetku molči kolči kleči traja
Mislim da vem kaj pomeni "beseda"
Kakiji so na primer okrogli in včasih
pernato prekriti In seveda je asfalt
nekaj kar se ne da povedati lepše
Lahko bi na primer rekla da je njegova
druga žena moja ljubica Bi nastala
vzporedna realnost mene in postelje
in džusa ki ne bi bil čisto svež Koliko
prepletanja bi bilo potem potrebnega
da bi te čisto izgubila? Bi sploh
prišla nazaj če bi utihnila? Utihniti
potem ko si že tiho pa …
***
Krik! Zamah z zastavo Pismonoša
ki je prišel mimo in dvignil prah
iznad vigredi škorjev kakopak in
tanca-aa-nja Pismonoša nima
pojma so rekli in zapečatili zadnje
pismo Zdaj je vse rešeno Končno
lahko govorimo v logičnih stavčnih
strukturah Ne spodobi se in ni(!)
pravično da bi momljali Mmmi-
slili Zdaj se lahko vlačimo po
trpežnem usnju Obstajamo kot
predpražniki z jezikom navznoter
In v zgodovinskih učbenikih piše
da se da tako zadušiti Se da Se
da
***
dam da daš darovalcu Siješ
v usta in besede se valijo preko
membran v stvarnost Razkrivaš in
vidi se vse razen tebe Tako naj
bi tudi bilo piše v pismu (Raztrganem
preko prsnega koša) Čisto dovolj je
da moraš iti preko (pomenov?) in se
sleči do stroge hermetike ne-
napovedanega Potem
te več ni
samo
drugi
še vidijo
spodaj podpisane
besede